logotip Zdravja v občini Logotip NIJZ
    facebook   twitter   youtube

Leto

Statistične regije / občine

Tematske karte

Izbrane vsebine

Metodološka pojasnila
Podatki Zdravje v občini
Publikacija Zdravje v občini - razvoj in definicije

Zunanje povezave:
Mirna Peč
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Upravna enota Novo mesto

Geografsko občina Mirna Peč obsega tri doline: Globodolsko, Mirnopeško in Šentjursko. Najpomembnejša gospodarska panoga je proizvodnja tekstila, usnjenih oblačil in krznenih izdelkov, ena pomembnejših dejavnosti je tudi kmetijstvo.

Reka Temenica
Vir: Občina Mirna Peč (http://www.mirnapec.si, 30. 6. 2010), avtor Marko Pršina
Zdravstveno stanje in umrljivost
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 16,4 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,5 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,0 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji* od slovenskega povprečja.
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 83,4 %, v Sloveniji pa 64,3 %. To je občina z najvišjo vrednostjo v Sloveniji.
  • Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 72,8 %, v Sloveniji pa 71,8 %.



PODATKI ZA OBČINO
Podatki za leto ObčinaRegijaSlovenija
1.1 Razvitost občine01,1001,101
1.2 Prirast prebivalstva07,5007,5002,50
1.3 Starejše prebivalstvo (nad 80 let)03,6003,6005,10
1.4 Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj)18,5018,5017,70
1.5 Stopnja delovne aktivnosti62,9062,9061,20
1.6 Delovne migracije24,4024,4076,80
2.1 Telesni fitnes otrok48,0248,0250,60
2.2 Prekomerna prehranjenost otrok24,4024,4028,40
2.3 Redni in občasni kadilci.........
2.4 Visokotvegano opijanje.........
2.5 Poškodovani v transportnih nezgodah01,4001,4002,30
2.6 Prometne nezgode z alkohol. povzročitelji 06,8006,8011,20
2.7 Sosedska povezanost .........
2.8 Umivanje zob48,1048,1061,20
3.1 Odzivnost v Program Svit83,4083,4067,60
3.2 Presejanost v Programu Zora72,9072,9079,90
3.3 Mikrobiološka kakovost pitne vode767696
4.1 Samoocena dobrega zdravja.........
4.2 Bolniška odsotnost16,4016,4013,20
4.3 Astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let)00,3000,3001,50
4.4 Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)02,8002,8001,50
4.5 Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni05,5005,5004,90
4.6 Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka292924,60
4.7 Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi131312,50
4.8 Srčna kap (35-74 let)01,5001,5001,80
4.9 Možganska kap (35-84 let)02,5002,5002,60
4.10 Novi primeri raka597,70597,70500
4.11 Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več)05,9705,9707,84
4.12 Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj14,5214,5215,67
4.13 Pomoč na domu02,4202,4203,04
4.14 Klopni meningoencefalitis0004,30
4.15 Novi primeri raka debelega črevesja in danke142,75142,7570,67
4.16 Novi primeri pljučnega raka54,6454,6468,73
4.17 Novi primeri raka dojke104,34104,34103,56
5.1 Splošna umrljivost866,94866,94891,97
5.2 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let)47,6647,6670,45
5.3 Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let)138,17138,17157,32
5.4 Umrljivost zaradi raka debelega črevesja (0-74 let).........
5.5 Umrljivost zaradi raka dojke (0-74 let).........
5.6 Umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let).........
5.7 Umrljivost zaradi samomora-999.998-999.99811,98

KAZALNIKI ZA OBČINO – preračunani statistični podatki (npr. gostota prebivalstva, naravni prirast na 1.000 preb., stopnja registrirane brezposelnosti…), ki omogočajo primerjavo med občinami in z državo.

KazalnikObčinaUpr. enotaStat. regijaSlovenijaEnota
1.1 Razvitost občine1,1//1
indeks
1.2 Prirast prebivalstva7,52,41,00,8
1.3 Starejše prebivalstvo (nad 80 let)3,64,555
%
1.4 Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj)18,517,718,516,1
%
1.5 Stopnja delovne aktivnosti62,963,361,359,5
%
1.6 Delovne migracije24,4113,274,3100
%
2.1 Telesni fitnes otrok48,050,549,950,1
indeks
2.2 Prekomerna prehranjenost otrok24,426,427,724,8
%
2.3 Redni in občasni kadilci////
%
2.4 Visokotvegano opijanje////
%
2.5 Poškodovani v transportnih nezgodah1,41,51,61,6
2.6 Prometne nezgode z alkohol. povzročitelji 6,89,610,29
%
2.7 Sosedska povezanost ////
%
2.8 Umivanje zob48,157,155,564,3
%
3.1 Odzivnost v Program Svit83,468,267,664,3
%
3.2 Presejanost v Programu Zora72,970,171,771,8
%
3.3 Mikrobiološka kakovost pitne vode76//91
%
4.1 Samoocena dobrega zdravja////
%
4.2 Bolniška odsotnost16,416,116,014,4
dnevi
4.3 Astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let)0,30,50,61,2
sss/1000
4.4 Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)2,82,22,12
sss/1000
4.5 Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni5,55,15,35,1
sss/100
4.6 Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka29,026,525,723,4
sss/100
4.7 Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi13,012,312,111,8
sss/100
4.8 Srčna kap (35-74 let)1,52,12,02,1
sss/1000
4.9 Možganska kap (35-84 let)2,52,52,52,6
sss/1000
4.10 Novi primeri raka597,7609,8590,8559,5
sss/1000
4.11 Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več)6,07,17,06,2
sss/1000
4.12 Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj14,515,715,815,1
sss/100
4.13 Pomoč na domu2,41,91,91,7
%
4.14 Klopni meningoencefalitis01,48,710,1
sss/100.000
4.15 Novi primeri raka debelega črevesja in danke142,893,685,477,3
sss/100.000
4.16 Novi primeri pljučnega raka54,671,568,464,0
sss/100.000
4.17 Novi primeri raka dojke104,3125,7123,4117,9
sss/100.000
5.1 Splošna umrljivost866,9933,41008,3943
sss/100.000
5.2 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let)47,782,490,383,4
sss/100.000
5.3 Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let)138,2159,8174,9165,1
sss/100.000
5.4 Umrljivost zaradi raka debelega črevesja (0-74 let)////
sss/100.000
5.5 Umrljivost zaradi raka dojke (0-74 let)////
sss/100.000
5.6 Umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let)////
sss/100.000
5.7 Umrljivost zaradi samomora.17,716,820,1
sss/100.000
Mirna Peč
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Upravna enota Novo mesto

Geografsko občina Mirna Peč obsega tri doline: Globodolsko, Mirnopeško in Šentjursko. Najpomembnejša gospodarska panoga je proizvodnja tekstila, usnjenih oblačil in krznenih izdelkov, ena pomembnejših dejavnosti je tudi kmetijstvo.
Zdravstveno stanje in umrljivost
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 16,4 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,5 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,0 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji* od slovenskega povprečja.
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 83,4 %, v Sloveniji pa 64,3 %. To je občina z najvišjo vrednostjo v Sloveniji.
  • Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 72,8 %, v Sloveniji pa 71,8 %.

Podatki za občino v primerjavi s podatki za upravno enoto, statistično regijo in državo.





O Avtorjih
© Nacionalni Inštitut za javno zdravje RS.
Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira.
ISSN 2536-2690