logotip Zdravja v občini Logotip NIJZ
    facebook   twitter   youtube

Leto

Statistične regije / občine

Tematske karte

Izbrane vsebine

Metodološka pojasnila
Podatki Zdravje v občini
Publikacija Zdravje v občini - razvoj in definicije

Zunanje povezave:
Šoštanj
Statistična regija Savinjska
Upravna enota Velenje

Občina Šoštanj leži v zahodnem delu Šaleške doline, ob spodnjem toku reke Pake. Pretežno je usmerjena v storitve in industrijo, zlasti v pridobivanje električne energije v termoelektrarni. Graščina Turn je najmogočnejša stavba v občini.

Šoštanj
Vir: Občina Šoštanj (http://www.sostanj.si, 26. 6. 2010), arhiv Občine Šoštanj
Zdravstveno stanje in umrljivost
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 18,2 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 3,4 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 36 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,6 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 63,3 %, v Sloveniji pa 64,3 %.
  • Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 73,8 %, v Sloveniji pa 71,8 %.



PODATKI ZA OBČINO
Podatki za leto ObčinaRegijaSlovenija
1.1 Razvitost občine01,3001,301
1.2 Prirast prebivalstva-07,40-07,4002,50
1.3 Starejše prebivalstvo (nad 80 let)05,1005,1005,10
1.4 Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj)18,1018,1017,70
1.5 Stopnja delovne aktivnosti59,3059,3061,20
1.6 Delovne migracije72,7072,7076,80
2.1 Telesni fitnes otrok48,5548,5550,60
2.2 Prekomerna prehranjenost otrok252528,40
2.3 Redni in občasni kadilci.........
2.4 Visokotvegano opijanje.........
2.5 Poškodovani v transportnih nezgodah01,6001,6002,30
2.6 Prometne nezgode z alkohol. povzročitelji 17,8017,8011,20
2.7 Sosedska povezanost .........
2.8 Umivanje zob59,8059,8061,20
3.1 Odzivnost v Program Svit63,3063,3067,60
3.2 Presejanost v Programu Zora73,8073,8079,90
3.3 Mikrobiološka kakovost pitne vode868696
4.1 Samoocena dobrega zdravja.........
4.2 Bolniška odsotnost18,2018,2013,20
4.3 Astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let)00,8000,8001,50
4.4 Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)01,2001,2001,50
4.5 Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni6604,90
4.6 Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka25,4025,4024,60
4.7 Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi12,8012,8012,50
4.8 Srčna kap (35-74 let)03,9003,9001,80
4.9 Možganska kap (35-84 let)3302,60
4.10 Novi primeri raka464,70464,70500
4.11 Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več)03,4003,4007,84
4.12 Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj14,1114,1115,67
4.13 Pomoč na domu02,1102,1103,04
4.14 Klopni meningoencefalitis16,4616,4604,30
4.15 Novi primeri raka debelega črevesja in danke92,4292,4270,67
4.16 Novi primeri pljučnega raka52,2652,2668,73
4.17 Novi primeri raka dojke77,9177,91103,56
5.1 Splošna umrljivost1.206,921.206,92891,97
5.2 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let)82,8682,8670,45
5.3 Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let)192,53192,53157,32
5.4 Umrljivost zaradi raka debelega črevesja (0-74 let).........
5.5 Umrljivost zaradi raka dojke (0-74 let).........
5.6 Umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let).........
5.7 Umrljivost zaradi samomora35,8035,8011,98

KAZALNIKI ZA OBČINO – preračunani statistični podatki (npr. gostota prebivalstva, naravni prirast na 1.000 preb., stopnja registrirane brezposelnosti…), ki omogočajo primerjavo med občinami in z državo.

KazalnikObčinaUpr. enotaStat. regijaSlovenijaEnota
1.1 Razvitost občine1,3//1
indeks
1.2 Prirast prebivalstva-7,4-2,91,70,8
1.3 Starejše prebivalstvo (nad 80 let)5,13,74,65
%
1.4 Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj)18,118,317,716,1
%
1.5 Stopnja delovne aktivnosti59,357,959,759,5
%
1.6 Delovne migracije72,758,9127,5100
%
2.1 Telesni fitnes otrok48,549,749,950,1
indeks
2.2 Prekomerna prehranjenost otrok25,025,526,224,8
%
2.3 Redni in občasni kadilci////
%
2.4 Visokotvegano opijanje////
%
2.5 Poškodovani v transportnih nezgodah1,61,61,61,6
2.6 Prometne nezgode z alkohol. povzročitelji 17,810,68,69
%
2.7 Sosedska povezanost ////
%
2.8 Umivanje zob59,860,459,664,3
%
3.1 Odzivnost v Program Svit63,364,863,164,3
%
3.2 Presejanost v Programu Zora73,875,374,971,8
%
3.3 Mikrobiološka kakovost pitne vode86//91
%
4.1 Samoocena dobrega zdravja////
%
4.2 Bolniška odsotnost18,218,815,514,4
dnevi
4.3 Astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let)0,80,70,81,2
sss/1000
4.4 Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)1,21,51,82
sss/1000
4.5 Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni6,05,85,65,1
sss/100
4.6 Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka25,425,124,623,4
sss/100
4.7 Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi12,813,412,411,8
sss/100
4.8 Srčna kap (35-74 let)3,92,82,42,1
sss/1000
4.9 Možganska kap (35-84 let)3,02,93,12,6
sss/1000
4.10 Novi primeri raka464,7521,3515,1559,5
sss/1000
4.11 Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več)3,44,23,26,2
sss/1000
4.12 Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj14,115,316,015,1
sss/100
4.13 Pomoč na domu2,11,42,11,7
%
4.14 Klopni meningoencefalitis16,511,49,910,1
sss/100.000
4.15 Novi primeri raka debelega črevesja in danke92,484,678,577,3
sss/100.000
4.16 Novi primeri pljučnega raka52,356,054,764,0
sss/100.000
4.17 Novi primeri raka dojke77,9106,4106,5117,9
sss/100.000
5.1 Splošna umrljivost1206,91084,51025,6943
sss/100.000
5.2 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let)82,989,190,583,4
sss/100.000
5.3 Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let)192,5164,3167,4165,1
sss/100.000
5.4 Umrljivost zaradi raka debelega črevesja (0-74 let)////
sss/100.000
5.5 Umrljivost zaradi raka dojke (0-74 let)////
sss/100.000
5.6 Umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let)////
sss/100.000
5.7 Umrljivost zaradi samomora35,825,226,620,1
sss/100.000
Šoštanj
Statistična regija Savinjska
Upravna enota Velenje

Občina Šoštanj leži v zahodnem delu Šaleške doline, ob spodnjem toku reke Pake. Pretežno je usmerjena v storitve in industrijo, zlasti v pridobivanje električne energije v termoelektrarni. Graščina Turn je najmogočnejša stavba v občini.
Zdravstveno stanje in umrljivost
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 18,2 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 3,4 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 36 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,6 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 63,3 %, v Sloveniji pa 64,3 %.
  • Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 73,8 %, v Sloveniji pa 71,8 %.

Podatki za občino v primerjavi s podatki za upravno enoto, statistično regijo in državo.





O Avtorjih
© Nacionalni Inštitut za javno zdravje RS.
Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira.
ISSN 2536-2690