logotip Zdravja v občini Logotip NIJZ
    facebook   twitter   youtube

Leto

Statistične regije / občine

Tematske karte

Izbrane vsebine

Metodološka pojasnila
Podatki Zdravje v občini
Publikacija Zdravje v občini - razvoj in definicije

Zunanje povezave:
Črnomelj
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Upravna enota Črnomelj

Občina je del Bele krajine, pokrajine, katere največje naselje je Črnomelj, ki je tudi središče občine. Na tem območju sta dva krajinska parka, ki varujeta naravno in kulturno dediščino ter bogato izročilo tega območja.

Vinica
Vir: Wikipedija (http://sl.wikipedia.org, 29. 6. 2010), avtor SI-Ziga
Zdravstveno stanje in umrljivost
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 12,8 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,6 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 11 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 2,0 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 68,9 %, v Sloveniji pa 64,3 %.
  • Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 76,3 %, v Sloveniji pa 71,8 %.



PODATKI ZA OBČINO
Podatki za leto ObčinaRegijaSlovenija
1.1 Razvitost občine00,9000,901
1.2 Prirast prebivalstva-3-302,50
1.3 Starejše prebivalstvo (nad 80 let)05,9005,9005,10
1.4 Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj)20,5020,5017,70
1.5 Stopnja delovne aktivnosti57,7057,7061,20
1.6 Delovne migracije696976,80
2.1 Telesni fitnes otrok49,8249,8250,60
2.2 Prekomerna prehranjenost otrok28,8028,8028,40
2.3 Redni in občasni kadilci.........
2.4 Visokotvegano opijanje.........
2.5 Poškodovani v transportnih nezgodah2202,30
2.6 Prometne nezgode z alkohol. povzročitelji 15,6015,6011,20
2.7 Sosedska povezanost .........
2.8 Umivanje zob55,9055,9061,20
3.1 Odzivnost v Program Svit68,9068,9067,60
3.2 Presejanost v Programu Zora76,3076,3079,90
3.3 Mikrobiološka kakovost pitne vode979796
4.1 Samoocena dobrega zdravja.........
4.2 Bolniška odsotnost12,8012,8013,20
4.3 Astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let)00,8000,8001,50
4.4 Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)01,5001,5001,50
4.5 Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni05,5005,5004,90
4.6 Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka26,1026,1024,60
4.7 Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi11,9011,9012,50
4.8 Srčna kap (35-74 let)02,2002,2001,80
4.9 Možganska kap (35-84 let)03,1003,1002,60
4.10 Novi primeri raka542542500
4.11 Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več)06,5606,5607,84
4.12 Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj15,7715,7715,67
4.13 Pomoč na domu01,1701,1703,04
4.14 Klopni meningoencefalitis0004,30
4.15 Novi primeri raka debelega črevesja in danke75,1675,1670,67
4.16 Novi primeri pljučnega raka66,6866,6868,73
4.17 Novi primeri raka dojke97,0997,09103,56
5.1 Splošna umrljivost1.061,891.061,89891,97
5.2 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let)94,4394,4370,45
5.3 Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let)186,60186,60157,32
5.4 Umrljivost zaradi raka debelega črevesja (0-74 let).........
5.5 Umrljivost zaradi raka dojke (0-74 let).........
5.6 Umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let).........
5.7 Umrljivost zaradi samomora10,9610,9611,98

KAZALNIKI ZA OBČINO – preračunani statistični podatki (npr. gostota prebivalstva, naravni prirast na 1.000 preb., stopnja registrirane brezposelnosti…), ki omogočajo primerjavo med občinami in z državo.

KazalnikObčinaUpr. enotaStat. regijaSlovenijaEnota
1.1 Razvitost občine0,9//1
indeks
1.2 Prirast prebivalstva-3,0-1,41,00,8
1.3 Starejše prebivalstvo (nad 80 let)5,95,655
%
1.4 Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj)20,521,518,516,1
%
1.5 Stopnja delovne aktivnosti57,758,261,359,5
%
1.6 Delovne migracije6985,874,3100
%
2.1 Telesni fitnes otrok49,850,149,950,1
indeks
2.2 Prekomerna prehranjenost otrok28,829,927,724,8
%
2.3 Redni in občasni kadilci////
%
2.4 Visokotvegano opijanje////
%
2.5 Poškodovani v transportnih nezgodah2,02,01,61,6
2.6 Prometne nezgode z alkohol. povzročitelji 15,614,110,29
%
2.7 Sosedska povezanost ////
%
2.8 Umivanje zob55,949,155,564,3
%
3.1 Odzivnost v Program Svit68,970,267,664,3
%
3.2 Presejanost v Programu Zora76,375,671,771,8
%
3.3 Mikrobiološka kakovost pitne vode97//91
%
4.1 Samoocena dobrega zdravja////
%
4.2 Bolniška odsotnost12,813,916,014,4
dnevi
4.3 Astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let)0,80,80,61,2
sss/1000
4.4 Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)1,51,52,12
sss/1000
4.5 Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni5,55,55,35,1
sss/100
4.6 Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka26,126,125,723,4
sss/100
4.7 Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi11,912,212,111,8
sss/100
4.8 Srčna kap (35-74 let)2,22,12,02,1
sss/1000
4.9 Možganska kap (35-84 let)3,13,22,52,6
sss/1000
4.10 Novi primeri raka542,0556,5590,8559,5
sss/1000
4.11 Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več)6,66,27,06,2
sss/1000
4.12 Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj15,816,315,815,1
sss/100
4.13 Pomoč na domu1,21,51,91,7
%
4.14 Klopni meningoencefalitis008,710,1
sss/100.000
4.15 Novi primeri raka debelega črevesja in danke75,281,285,477,3
sss/100.000
4.16 Novi primeri pljučnega raka66,770,968,464,0
sss/100.000
4.17 Novi primeri raka dojke97,199,4123,4117,9
sss/100.000
5.1 Splošna umrljivost1061,91021,41008,3943
sss/100.000
5.2 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let)94,487,890,383,4
sss/100.000
5.3 Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let)186,6177,9174,9165,1
sss/100.000
5.4 Umrljivost zaradi raka debelega črevesja (0-74 let)////
sss/100.000
5.5 Umrljivost zaradi raka dojke (0-74 let)////
sss/100.000
5.6 Umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let)////
sss/100.000
5.7 Umrljivost zaradi samomora11,09,816,820,1
sss/100.000
Črnomelj
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Upravna enota Črnomelj

Občina je del Bele krajine, pokrajine, katere največje naselje je Črnomelj, ki je tudi središče občine. Na tem območju sta dva krajinska parka, ki varujeta naravno in kulturno dediščino ter bogato izročilo tega območja.
Zdravstveno stanje in umrljivost
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 12,8 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,6 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 11 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 2,0 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 68,9 %, v Sloveniji pa 64,3 %.
  • Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 76,3 %, v Sloveniji pa 71,8 %.

Podatki za občino v primerjavi s podatki za upravno enoto, statistično regijo in državo.





O Avtorjih
© Nacionalni Inštitut za javno zdravje RS.
Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira.
ISSN 2536-2690