logotip Zdravja v občini Logotip NIJZ
    facebook   twitter   youtube

Leto

Statistične regije / občine

Tematske karte

Izbrane vsebine

Metodološka pojasnila
Podatki Zdravje v občini
Publikacija Zdravje v občini - razvoj in definicije

Zunanje povezave:
Dobrna
Statistična regija Savinjska
Upravna enota Celje

Občina je skrita v robu zelenega plašča Paškega Kozjaka in temnih pohorskih gozdov. Ozka dolinica hudourniške Dobrnice je vir zdravilnega vrelca, ki ga uspešno izkoriščajo v enem najstarejših zdravilišč pri nas.

Dvorec Dobrna
Vir: Gradovi.net (http://www.gradovi.net, 28. 6. 2010), avtor Gorazd Žagar
Zdravstveno stanje in umrljivost
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 18,3 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,4 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 3,5 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 51 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,9 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 67,6 %, v Sloveniji pa 64,3 %.
  • Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 70,7 %, v Sloveniji pa 71,8 %.



PODATKI ZA OBČINO
Podatki za leto ObčinaRegijaSlovenija
1.1 Razvitost občine01,1001,101
1.2 Prirast prebivalstva15,3015,3002,50
1.3 Starejše prebivalstvo (nad 80 let)04,1004,1005,10
1.4 Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj)20,1020,1017,70
1.5 Stopnja delovne aktivnosti56,6056,6061,20
1.6 Delovne migracije64,9064,9076,80
2.1 Telesni fitnes otrok50,2050,2050,60
2.2 Prekomerna prehranjenost otrok33,5033,5028,40
2.3 Redni in občasni kadilci.........
2.4 Visokotvegano opijanje.........
2.5 Poškodovani v transportnih nezgodah01,9001,9002,30
2.6 Prometne nezgode z alkohol. povzročitelji 04,1004,1011,20
2.7 Sosedska povezanost .........
2.8 Umivanje zob57,9057,9061,20
3.1 Odzivnost v Program Svit67,6067,6067,60
3.2 Presejanost v Programu Zora70,7070,7079,90
3.3 Mikrobiološka kakovost pitne vode767696
4.1 Samoocena dobrega zdravja.........
4.2 Bolniška odsotnost18,3018,3013,20
4.3 Astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let)-999.998-999.99801,50
4.4 Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)01,4001,4001,50
4.5 Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni06,1006,1004,90
4.6 Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka25,7025,7024,60
4.7 Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi13,8013,8012,50
4.8 Srčna kap (35-74 let)03,4003,4001,80
4.9 Možganska kap (35-84 let)03,7003,7002,60
4.10 Novi primeri raka582,30582,30500
4.11 Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več)03,4803,4807,84
4.12 Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj14,8414,8415,67
4.13 Pomoč na domu00,8500,8503,04
4.14 Klopni meningoencefalitis26,3326,3304,30
4.15 Novi primeri raka debelega črevesja in danke82,7282,7270,67
4.16 Novi primeri pljučnega raka41,7141,7168,73
4.17 Novi primeri raka dojke99,0199,01103,56
5.1 Splošna umrljivost1.006,261.006,26891,97
5.2 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let)83,4983,4970,45
5.3 Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let)146,51146,51157,32
5.4 Umrljivost zaradi raka debelega črevesja (0-74 let).........
5.5 Umrljivost zaradi raka dojke (0-74 let).........
5.6 Umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let).........
5.7 Umrljivost zaradi samomora50,6250,6211,98

KAZALNIKI ZA OBČINO – preračunani statistični podatki (npr. gostota prebivalstva, naravni prirast na 1.000 preb., stopnja registrirane brezposelnosti…), ki omogočajo primerjavo med občinami in z državo.

KazalnikObčinaUpr. enotaStat. regijaSlovenijaEnota
1.1 Razvitost občine1,1//1
indeks
1.2 Prirast prebivalstva15,35,91,70,8
1.3 Starejše prebivalstvo (nad 80 let)4,15,24,65
%
1.4 Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj)20,115,017,716,1
%
1.5 Stopnja delovne aktivnosti56,658,759,759,5
%
1.6 Delovne migracije64,979,8127,5100
%
2.1 Telesni fitnes otrok50,249,749,950,1
indeks
2.2 Prekomerna prehranjenost otrok33,523,526,224,8
%
2.3 Redni in občasni kadilci////
%
2.4 Visokotvegano opijanje////
%
2.5 Poškodovani v transportnih nezgodah1,91,71,61,6
2.6 Prometne nezgode z alkohol. povzročitelji 4,17,28,69
%
2.7 Sosedska povezanost ////
%
2.8 Umivanje zob57,964,559,664,3
%
3.1 Odzivnost v Program Svit67,661,163,164,3
%
3.2 Presejanost v Programu Zora70,772,574,971,8
%
3.3 Mikrobiološka kakovost pitne vode76//91
%
4.1 Samoocena dobrega zdravja////
%
4.2 Bolniška odsotnost18,314,815,514,4
dnevi
4.3 Astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let).0,90,81,2
sss/1000
4.4 Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)1,41,71,82
sss/1000
4.5 Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni6,15,75,65,1
sss/100
4.6 Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka25,723,624,623,4
sss/100
4.7 Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi13,812,512,411,8
sss/100
4.8 Srčna kap (35-74 let)3,42,82,42,1
sss/1000
4.9 Možganska kap (35-84 let)3,72,93,12,6
sss/1000
4.10 Novi primeri raka582,3547,8515,1559,5
sss/1000
4.11 Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več)3,52,93,26,2
sss/1000
4.12 Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj14,815,916,015,1
sss/100
4.13 Pomoč na domu0,92,92,11,7
%
4.14 Klopni meningoencefalitis26,35,69,910,1
sss/100.000
4.15 Novi primeri raka debelega črevesja in danke82,787,678,577,3
sss/100.000
4.16 Novi primeri pljučnega raka41,762,754,764,0
sss/100.000
4.17 Novi primeri raka dojke99,0119,8106,5117,9
sss/100.000
5.1 Splošna umrljivost1006,3943,91025,6943
sss/100.000
5.2 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let)83,578,890,583,4
sss/100.000
5.3 Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let)146,5171,8167,4165,1
sss/100.000
5.4 Umrljivost zaradi raka debelega črevesja (0-74 let)////
sss/100.000
5.5 Umrljivost zaradi raka dojke (0-74 let)////
sss/100.000
5.6 Umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let)////
sss/100.000
5.7 Umrljivost zaradi samomora50,623,126,620,1
sss/100.000
Dobrna
Statistična regija Savinjska
Upravna enota Celje

Občina je skrita v robu zelenega plašča Paškega Kozjaka in temnih pohorskih gozdov. Ozka dolinica hudourniške Dobrnice je vir zdravilnega vrelca, ki ga uspešno izkoriščajo v enem najstarejših zdravilišč pri nas.
Zdravstveno stanje in umrljivost
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 18,3 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,4 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 3,5 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 51 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,9 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 67,6 %, v Sloveniji pa 64,3 %.
  • Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 70,7 %, v Sloveniji pa 71,8 %.

Podatki za občino v primerjavi s podatki za upravno enoto, statistično regijo in državo.





O Avtorjih
© Nacionalni Inštitut za javno zdravje RS.
Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira.
ISSN 2536-2690