logotip Zdravja v občini Logotip NIJZ
    facebook   twitter   youtube

Leto

Statistične regije / občine

Tematske karte

Izbrane vsebine

Metodološka pojasnila
Podatki Zdravje v občini
Publikacija Zdravje v občini - razvoj in definicije

Zunanje povezave:
Dravograd
Statistična regija Koroška
Upravna enota Dravograd

Občina je naravnogeografsko del Koroške pokrajine; njen del so tudi reke Drava ter Meža in Mislinja, katerih vodno bogastvo se izkorišča za energetske namene. Je obmejna občina, saj leži ob delu naše meje z Avstrijo.

Dravograd
Vir: RRA Koroška (http://www.koroška.si, 29. 6. 2010), avtor Tomo Jeseničnik
Zdravstveno stanje in umrljivost
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 19,7 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 4,9 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 29 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,8 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 63,4 %, v Sloveniji pa 64,3 %.
  • Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 73,6 %, v Sloveniji pa 71,8 %.



PODATKI ZA OBČINO
Podatki za leto ObčinaRegijaSlovenija
1.1 Razvitost občine111
1.2 Prirast prebivalstva-03,30-03,3002,50
1.3 Starejše prebivalstvo (nad 80 let)05,5005,5005,10
1.4 Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj)16,2016,2017,70
1.5 Stopnja delovne aktivnosti55,8055,8061,20
1.6 Delovne migracije72,6072,6076,80
2.1 Telesni fitnes otrok49,6049,6050,60
2.2 Prekomerna prehranjenost otrok26,8026,8028,40
2.3 Redni in občasni kadilci.........
2.4 Visokotvegano opijanje.........
2.5 Poškodovani v transportnih nezgodah01,8001,8002,30
2.6 Prometne nezgode z alkohol. povzročitelji 05,8005,8011,20
2.7 Sosedska povezanost .........
2.8 Umivanje zob62,3062,3061,20
3.1 Odzivnost v Program Svit63,4063,4067,60
3.2 Presejanost v Programu Zora73,6073,6079,90
3.3 Mikrobiološka kakovost pitne vode464696
4.1 Samoocena dobrega zdravja.........
4.2 Bolniška odsotnost19,7019,7013,20
4.3 Astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let)1101,50
4.4 Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)01,9001,9001,50
4.5 Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni04,3004,3004,90
4.6 Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka20,7020,7024,60
4.7 Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi10,3010,3012,50
4.8 Srčna kap (35-74 let)02,2002,2001,80
4.9 Možganska kap (35-84 let)03,3003,3002,60
4.10 Novi primeri raka497,50497,50500
4.11 Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več)04,9304,9307,84
4.12 Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj13,0213,0215,67
4.13 Pomoč na domu00,9600,9603,04
4.14 Klopni meningoencefalitis20,1020,1004,30
4.15 Novi primeri raka debelega črevesja in danke72,0272,0270,67
4.16 Novi primeri pljučnega raka51,2851,2868,73
4.17 Novi primeri raka dojke78,1078,10103,56
5.1 Splošna umrljivost1.175,121.175,12891,97
5.2 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let)81,7181,7170,45
5.3 Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let)175,98175,98157,32
5.4 Umrljivost zaradi raka debelega črevesja (0-74 let).........
5.5 Umrljivost zaradi raka dojke (0-74 let).........
5.6 Umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let).........
5.7 Umrljivost zaradi samomora28,8928,8911,98

KAZALNIKI ZA OBČINO – preračunani statistični podatki (npr. gostota prebivalstva, naravni prirast na 1.000 preb., stopnja registrirane brezposelnosti…), ki omogočajo primerjavo med občinami in z državo.

KazalnikObčinaUpr. enotaStat. regijaSlovenijaEnota
1.1 Razvitost občine1//1
indeks
1.2 Prirast prebivalstva-3,3-3,2-3,90,8
1.3 Starejše prebivalstvo (nad 80 let)5,55,54,75
%
1.4 Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj)16,216,216,816,1
%
1.5 Stopnja delovne aktivnosti55,855,856,759,5
%
1.6 Delovne migracije72,6157,683,9100
%
2.1 Telesni fitnes otrok49,649,649,950,1
indeks
2.2 Prekomerna prehranjenost otrok26,826,828,324,8
%
2.3 Redni in občasni kadilci////
%
2.4 Visokotvegano opijanje////
%
2.5 Poškodovani v transportnih nezgodah1,81,81,71,6
2.6 Prometne nezgode z alkohol. povzročitelji 5,85,889
%
2.7 Sosedska povezanost ////
%
2.8 Umivanje zob62,359,568,864,3
%
3.1 Odzivnost v Program Svit63,463,464,764,3
%
3.2 Presejanost v Programu Zora73,673,674,971,8
%
3.3 Mikrobiološka kakovost pitne vode46//91
%
4.1 Samoocena dobrega zdravja////
%
4.2 Bolniška odsotnost19,719,719,814,4
dnevi
4.3 Astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let)1,01,00,91,2
sss/1000
4.4 Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)1,91,922
sss/1000
4.5 Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni4,34,34,95,1
sss/100
4.6 Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka20,720,723,523,4
sss/100
4.7 Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi10,310,311,311,8
sss/100
4.8 Srčna kap (35-74 let)2,22,23,12,1
sss/1000
4.9 Možganska kap (35-84 let)3,33,32,92,6
sss/1000
4.10 Novi primeri raka497,5497,5550,7559,5
sss/1000
4.11 Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več)4,94,96,06,2
sss/1000
4.12 Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj13,013,015,515,1
sss/100
4.13 Pomoč na domu1,01,00,81,7
%
4.14 Klopni meningoencefalitis20,120,126,910,1
sss/100.000
4.15 Novi primeri raka debelega črevesja in danke72,072,080,577,3
sss/100.000
4.16 Novi primeri pljučnega raka51,351,373,164,0
sss/100.000
4.17 Novi primeri raka dojke78,178,1103,2117,9
sss/100.000
5.1 Splošna umrljivost1175,11175,11007,3943
sss/100.000
5.2 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let)81,781,789,283,4
sss/100.000
5.3 Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let)176,0176,0173,8165,1
sss/100.000
5.4 Umrljivost zaradi raka debelega črevesja (0-74 let)////
sss/100.000
5.5 Umrljivost zaradi raka dojke (0-74 let)////
sss/100.000
5.6 Umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let)////
sss/100.000
5.7 Umrljivost zaradi samomora28,928,926,520,1
sss/100.000
Dravograd
Statistična regija Koroška
Upravna enota Dravograd

Občina je naravnogeografsko del Koroške pokrajine; njen del so tudi reke Drava ter Meža in Mislinja, katerih vodno bogastvo se izkorišča za energetske namene. Je obmejna občina, saj leži ob delu naše meje z Avstrijo.
Zdravstveno stanje in umrljivost
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 19,7 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 4,9 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 29 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,8 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 63,4 %, v Sloveniji pa 64,3 %.
  • Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 73,6 %, v Sloveniji pa 71,8 %.

Podatki za občino v primerjavi s podatki za upravno enoto, statistično regijo in državo.





O Avtorjih
© Nacionalni Inštitut za javno zdravje RS.
Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira.
ISSN 2536-2690