logotip Zdravja v občini Logotip NIJZ
    facebook   twitter   youtube

Leto

Statistične regije / občine

Tematske karte

Izbrane vsebine

Metodološka pojasnila
Podatki Zdravje v občini
Publikacija Zdravje v občini - razvoj in definicije

Zunanje povezave:
Ilirska Bistrica
Statistična regija Notranjsko-kraška
Upravna enota Ilirska Bistrica

Občina leži na jugu Slovenije, ob meji s Hrvaško. Kraški elementi, kot so podolja s slepimi dolinami, kraške planote, gričevja in doline, so naravni gradniki atraktivne pokrajine.

Grad Prem
Vir: Wikipedija (http://sl.wikipedija.org, 23. 6. 2010), avtor SI-Ziga
Zdravstveno stanje in umrljivost
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 14,4 koledarskih dni na leto, v Sloveniji prav tako.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,6 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,5 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 20 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 62,4 %, v Sloveniji pa 64,3 %.
  • Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 67,2 %, v Sloveniji pa 71,8 %.



PODATKI ZA OBČINO
Podatki za leto ObčinaRegijaSlovenija
1.1 Razvitost občine111
1.2 Prirast prebivalstva-08,20-08,2002,50
1.3 Starejše prebivalstvo (nad 80 let)06,1006,1005,10
1.4 Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj)16,9016,9017,70
1.5 Stopnja delovne aktivnosti616161,20
1.6 Delovne migracije64,1064,1076,80
2.1 Telesni fitnes otrok49,0449,0450,60
2.2 Prekomerna prehranjenost otrok28,3028,3028,40
2.3 Redni in občasni kadilci.........
2.4 Visokotvegano opijanje.........
2.5 Poškodovani v transportnih nezgodah01,4001,4002,30
2.6 Prometne nezgode z alkohol. povzročitelji 11,4011,4011,20
2.7 Sosedska povezanost .........
2.8 Umivanje zob65,1065,1061,20
3.1 Odzivnost v Program Svit62,4062,4067,60
3.2 Presejanost v Programu Zora67,2067,2079,90
3.3 Mikrobiološka kakovost pitne vode989896
4.1 Samoocena dobrega zdravja.........
4.2 Bolniška odsotnost14,4014,4013,20
4.3 Astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let)01,6001,6001,50
4.4 Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)00,9000,9001,50
4.5 Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni04,7004,7004,90
4.6 Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka22,9022,9024,60
4.7 Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi11,2011,2012,50
4.8 Srčna kap (35-74 let)02,6002,6001,80
4.9 Možganska kap (35-84 let)02,7002,7002,60
4.10 Novi primeri raka475,20475,20500
4.11 Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več)06,4706,4707,84
4.12 Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj16,5316,5315,67
4.13 Pomoč na domu00,9300,9303,04
4.14 Klopni meningoencefalitis10,7810,7804,30
4.15 Novi primeri raka debelega črevesja in danke60,2360,2370,67
4.16 Novi primeri pljučnega raka41,0441,0468,73
4.17 Novi primeri raka dojke115,28115,28103,56
5.1 Splošna umrljivost1.053,561.053,56891,97
5.2 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let)120,90120,9070,45
5.3 Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let)151,97151,97157,32
5.4 Umrljivost zaradi raka debelega črevesja (0-74 let).........
5.5 Umrljivost zaradi raka dojke (0-74 let).........
5.6 Umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let).........
5.7 Umrljivost zaradi samomora19,9319,9311,98

KAZALNIKI ZA OBČINO – preračunani statistični podatki (npr. gostota prebivalstva, naravni prirast na 1.000 preb., stopnja registrirane brezposelnosti…), ki omogočajo primerjavo med občinami in z državo.

KazalnikObčinaUpr. enotaStat. regijaSlovenijaEnota
1.1 Razvitost občine1//1
indeks
1.2 Prirast prebivalstva-8,2-8,21,10,8
1.3 Starejše prebivalstvo (nad 80 let)6,16,15,55
%
1.4 Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj)16,916,917,116,1
%
1.5 Stopnja delovne aktivnosti61,061,062,959,5
%
1.6 Delovne migracije64,1107,196,8100
%
2.1 Telesni fitnes otrok49,049,050,050,1
indeks
2.2 Prekomerna prehranjenost otrok28,328,326,124,8
%
2.3 Redni in občasni kadilci////
%
2.4 Visokotvegano opijanje////
%
2.5 Poškodovani v transportnih nezgodah1,41,41,41,6
2.6 Prometne nezgode z alkohol. povzročitelji 11,411,410,89
%
2.7 Sosedska povezanost ////
%
2.8 Umivanje zob65,166,464,264,3
%
3.1 Odzivnost v Program Svit62,462,463,564,3
%
3.2 Presejanost v Programu Zora67,267,267,771,8
%
3.3 Mikrobiološka kakovost pitne vode98//91
%
4.1 Samoocena dobrega zdravja////
%
4.2 Bolniška odsotnost14,414,414,114,4
dnevi
4.3 Astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let)1,61,61,51,2
sss/1000
4.4 Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)0,90,91,22
sss/1000
4.5 Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni4,74,74,95,1
sss/100
4.6 Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka22,922,922,123,4
sss/100
4.7 Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi11,211,211,011,8
sss/100
4.8 Srčna kap (35-74 let)2,62,61,82,1
sss/1000
4.9 Možganska kap (35-84 let)2,72,72,22,6
sss/1000
4.10 Novi primeri raka475,2475,2513,5559,5
sss/1000
4.11 Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več)6,56,57,26,2
sss/1000
4.12 Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj16,516,515,915,1
sss/100
4.13 Pomoč na domu0,90,92,21,7
%
4.14 Klopni meningoencefalitis10,810,825,710,1
sss/100.000
4.15 Novi primeri raka debelega črevesja in danke60,260,260,077,3
sss/100.000
4.16 Novi primeri pljučnega raka41,041,050,964,0
sss/100.000
4.17 Novi primeri raka dojke115,3115,3114,8117,9
sss/100.000
5.1 Splošna umrljivost1053,61053,6977,4943
sss/100.000
5.2 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let)120,9120,990,983,4
sss/100.000
5.3 Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let)152,0152,0150,1165,1
sss/100.000
5.4 Umrljivost zaradi raka debelega črevesja (0-74 let)////
sss/100.000
5.5 Umrljivost zaradi raka dojke (0-74 let)////
sss/100.000
5.6 Umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let)////
sss/100.000
5.7 Umrljivost zaradi samomora19,919,920,220,1
sss/100.000
Ilirska Bistrica
Statistična regija Notranjsko-kraška
Upravna enota Ilirska Bistrica

Občina leži na jugu Slovenije, ob meji s Hrvaško. Kraški elementi, kot so podolja s slepimi dolinami, kraške planote, gričevja in doline, so naravni gradniki atraktivne pokrajine.
Zdravstveno stanje in umrljivost
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 14,4 koledarskih dni na leto, v Sloveniji prav tako.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,6 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,5 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 20 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 62,4 %, v Sloveniji pa 64,3 %.
  • Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 67,2 %, v Sloveniji pa 71,8 %.

Podatki za občino v primerjavi s podatki za upravno enoto, statistično regijo in državo.





O Avtorjih
© Nacionalni Inštitut za javno zdravje RS.
Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira.
ISSN 2536-2690