Dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti
Kakovost bivanja v naseljih je neposredno povezana s stanjem zelenih površin in drugih odprtih prostorov, ki pomembno prispevajo k ohranjanju naravnega okolja, doživljanju prostora v naseljih ter k zdravju prebivalcev in njihovemu preživljanju časa. Z razmahom mest se je hkrati pojavil dvojec »zdravje-zelene površine«, ko je bilo urbano načrtovanje prepoznano kot pomembni dejavnik za izboljšanje družbene blaginje in javnega zdravja. V zadnjem času se pozidava v mestih povečuje in s tem se krčijo urejene zelene površine, namenjene boljši kakovosti bivanja tamkajšnjih prebivalcev. Zelene površine v lokalnih okoljih pozitivno vplivajo na zdravje in počutje prebivalcev, izboljšujejo ekološke značilnosti okolja, omogočajo družbene funkcije ter izvajanje telesnih dejavnosti, kot so hoja, tek ali kolesarjenje. Telesna dejavnost je temeljnega pomena za človekovo zdravje in dobro počutje, saj njeno pomanjkanje prispeva k pojavu nenalezljivih bolezni in je odgovorno za približno 9 % prezgodnje umrljivosti na svetu. Najpogostejše so bolezni srčno-žilnega sistema, rak, sladkorna bolezen, bolezni kostno-mišičnega sistema, obstruktivna pljučna bolezen ter nekatere duševne bolezni. Poleg tega nadomeščanje motoriziranih potovanj z aktivnimi oblikami prevoza, kot je kolesarjenje, prinaša še druge dodatne koristi za celotno družbo - zmanjšuje prometno gnečo, izboljša kakovost zraka in prispeva k zmanjševanju števila prometnih nesreč. Zato sta hoja in kolesarjenje pomembni temi za raziskovalce in oblikovalce politik.
Zadnja leta urbanisti in raziskovalci javnega zdravja predlagajo uporabo urbanistične zasnove in sprememb grajenega okolja za spodbujanje aktivnih oblik prevoza na delo in v šolo in s tem zmanjševanje sedečega načina življenja. Ob tem je pomembno upoštevati dejstvo, da prisotnost zelenih površin sama po sebi ne zagotavlja možnosti za njihovo koriščenje. Življenjski slog posameznika, vključno s telesno dejavnostjo, ni odvisen samo od njegove osebne odločitve, ampak tudi od priložnosti ali ovir, ki izhajajo iz okolja. Če so v okolju zelene površine dobro dostopne in kakovostno urejene, s tem močno podpirajo zdrav življenjski slog in ljudi vzpodbujajo k telesni dejavnosti. Poti morajo biti primerno zasnovane in varne, da omogočajo njihovo uporabo tudi s strani ranljivih skupin prebivalstva - otrok, starejših, kroničnih bolnikov.
Sodobni način življenja skupaj s trendi globalnega trajnostnega razvoja nas poziva k razmisleku, kako načrtovati lokalno okolje tako, da bo spodbujalo prebivalce k telesni aktivnosti, a bo hkrati primerno in varno urejeno. Vzpodbujanje in zagotavljanje dobrih pogojev za telesno dejavnost so se pokazali kot najboljša naložba za dobro javno zdravje.
Kazalnik »Dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti« prikazuje delež oseb, starih 18 – 74 let, ki so v anketi odgovorili, da lahko v okolju, kjer bivajo, brez težav dostopajo do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti.
Odstotek (%).
Kazalnik »Dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti« prikazuje razmerje med številom oseb, ki so v anketi »Z zdravjem povezan vedenjski slog« na vprašanje »Ali se lahko v kraju, kjer bivate, varno sprehajate in kolesarite po urejenih poteh?« odgovorile DA, in številom vseh oseb, ki so odgovorile na anketni vprašalnik, pomnoženo s 100.
Dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti
Kazalnik za občino je izračunan na podlagi modela, ki upošteva prevalenco dostopnosti do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti (vključuje odgovore DA) na nivoju upravne enote in demografske podatke občine.
Anketa »Z zdravjem povezan vedenjski slog« (CINDI), Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Podatki se zbirajo periodično.
Raziskava je bila opravljena v letih 2001, 2004, 2008, 2012, 2016 in 2020.
1. Zeleni sistem v mestih in naseljih. Usmerjanje razvoja zelenih površin. Priročnik. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja. Ljubljana, 2020. Dostopno 23.02.2023 na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Prostorski-red/zeleni-sistem.pdf
2. Ven za zdravje. Priročnik za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga. Urbanistični inštitut RS. Ljubljana, 2019. Dostopno 23.02.2023 na: http://www.uirs.si/pub/Ven_za_zdravje_jan_20_splet.pdf
3. Smith M, Hosking J, Woodward A, Witten K, MacMillan A, Field A, Baas P, Mackie H. Systematic literature review of built environment effects on physical activity and active transport - an update and new findings on health equity. Int J Behav Nutr Phys Act. 2017 Nov 16;14(1):158. doi: 10.1186/s12966-017-0613-9. PMID: 29145884; PMCID: PMC5693449.
4. Pomen zelenih površin v urbanih območjih za javno zdravje. NIJZ, Center za zdravstveno ekologijo. 2019.
5. Shuvo FK, Mazumdar S, Labib SM. Walkability and Greenness Do Not Walk Together: Investigating Associations between Greenness and Walkability in a Large Metropolitan City Context. Int J Environ Res Public Health. 2021 Apr 21;18(9):4429. doi: 10.3390/ijerph18094429. PMID: 33919473; PMCID: PMC8122284.
Anketa vključuje osebe, stare 18 – 74 let. Anketiranje ne zajema populacije, ki v času anketiranja prebiva v instituciji. Odgovori temeljijo na subjektivni oceni okolja bivanja.