Kazalnik

K3.5 Precepljenost proti okužbam s HPV

Polni naziv kazalanika

Precepljenost otrok proti okužbam s HPV v 6. razredu osnovne šole

Kratek naziv kazalnika
Precepljenost proti okužbam s HPV
Področje, podpodročje
Preventiva
Namen in utemeljitev kazalnika

Okužba s humanimi (človeškimi) papilomavirusi (HPV) je najpogostejša spolno prenosljiva okužba na svetu.  Stroka predpostavlja, da se večina spolno aktivnih oseb vsaj enkrat v življenju okuži s HPV. Prevalenca okužb s HPV je največja pri mladih kmalu po začetku spolne aktivnosti (20–25 let). Okužba večinoma poteka brez značilnih simptomov in znakov, lahko pa privede do nastanka različnih bolezenskih sprememb tako pri ženskah kot pri moških. V primeru okužbe z manj nevarnimi (neonkogenimi) genotipi, okužba s HPV lahko povzroča anogenitalne bradavice, papilome grla ter kožne bradavice. Dolgotrajne okužbe z nevarnejšimi (onkogenimi) genotipi HPV lahko povzročijo predrakave spremembe in raka materničnega vratu, raka zadnjika, nožnice, vulve, penisa in ustnega dela žrela. 

Cepljenje proti okužbi s HPV je učinkovit javnozdravstveni ukrep, saj z njim preprečujemo okužbo z virusom in bolezni, ki jih povzroča. Cepljenje proti HPV je varno, neželeni učinki so običajno blagi in prehodni. Učinkovitost cepiva je največja, kadar se cepljenje izvede pred začetkom spolne aktivnosti, ko oseba še ni bila izpostavljena okužbi s HPV. Zato je priporočljivo, da se cepljenje opravi v 6. razredu osnovne šole, kot je predvideno v nacionalnem programu cepljenja. V Sloveniji je cepljenje deklet proti okužbi s HPV vključeno v nacionalni program cepljenja od leta 2009, cepljenje fantov pa od leta 2021. Cepljenje se izvaja na sistematskem pregledu v 6. razredu osnovne šole. V breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se lahko cepijo tudi zamudnice in zamudniki. V šolskem letu 2023/2024 je bilo v program cepljenja uvedeno tudi brezplačno cepljenje za fante na sistematskem pregledu v 1. in 3. letniku srednje šole, na katerem se lahko cepijo tudi dekleta zamudnice. Za vse druge je cepljenje na voljo samoplačniško.

Zagotavljanje visoke precepljenosti proti HPV je učinkovit ukrep, ki lahko pripelje do odprave raka materničnega vratu ter pomembno vpliva na zmanjševanje bremena ostalih bolezni, povezanih s to okužbo. Za doseganje teh ciljev v skladu s strategijo Svetovne zdravstvene organizacije je potrebno doseči vsaj 90 % precepljenost deklet. K dvigu precepljenosti pomembno prispevajo ozaveščanje staršev in promocija cepljenja ob različnih dogodkih v lokalni skupnosti. Zdravstveni delavci in vzgojno-izobraževalni zavodi ob podpori lokalne skupnosti imajo ključno vlogo pri ozaveščanju o koristih cepljenja in pomagajo pri odločitvi staršev ZA cepljenje svojih otrok.

Definicija kazalnika

Precepljenost proti okužbam s HPV opisuje delež otrok, ki so bili v opazovanem obdobju, stari 12 let in so bili cepljeni z vsaj enim odmerkom cepiva proti okužbi s HPV, preračunano na število vseh 12 let starih otrok v istem opazovanem obdobju.

Enota mere

Odstotek (%)

Izračun kazalnika

Precepljenost otrok proti okužbam s HPV v 6. razredu osnovne šole je razmerje med številom otrok, ki so bili v opazovanem obdobju, stari 12 let in so bili cepljeni z vsaj enim odmerkom cepiva proti okužbi s HPV, in številom vseh 12 let starih otrok v istem opazovanem obdobju.

Precepljenost otrok proti HPV v 6. razredu OŠ=Število otrok cepljenih z vsaj 1 odmerkom cepiva proti HPVŠtevilo vseh otrok, starih 12 let×100

Pri izračunu kazalnika so upoštevani vsi otroci, ki ustrezajo zgoraj navedenim pogojem, in so zabeleženi v eRCO ter imajo naslov začasnega ali stalnega prebivališča v Sloveniji. Precepljenost po občinah je prikazana glede na naslov prebivališča.

Viri podatkov za slovenijo

eRCO – Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju.

Časovna razpoložljivost

Podatki se objavljajo letno.

Leto objave kazalnika v Zdravju v občini

Kazalnik se objavlja od leta 2024.

Viri in literatura

1. Moscicki AB, Schiffman M, Burchell A, Albero G, Giuliano AR, Goodman MT, Kjaer SK, Palefsky J. Updating the natural history of human papillomavirus and anogenital cancers. Vaccine. 2012 Nov 20;30 Suppl 5(0 5):F24-33.

2. Kocjan BJ, Poljak M. Papilomavirusi. In: Medicinska virologija. Poljak M, Petrovec M, eds. Medicinska virologija. Ljubljana: Medicinski razgledi; 2011. p. 41–60.

3. International HPV reference center [internet]. Stockholm: Karolinska Istitutet [citirano dne 13. 11. 2023]. Dosegljivo na: https://ki.se/en/labmed/international-hpv-reference-center 

4. de Martel C, Plummer M, Vignat J, Franceschi S. Worldwide burden of cancer attributable to HPV by site, country and HPV type. Int J Cancer. 2017 Aug 15;141(4):664-670.

5.  Šinkovec Zorko N, Učakar V, Grgič Vitek M. Cepljenje proti HPV v Sloveniji: rezultati v šolskem letu 2020/21 in novosti – cepljenje deklic in dečkov. Zbornik predavanj. Ljubljana: Onkološki inštitut; 2021: 97-101.

6.  World Health Organization. Guide to introducing HPV vaccine into national immunization programmes. Geneva: World Health Organization; 2016.

7. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Cepljenje proti okužbam s humanimi papilomavirusi [internet]. [citirano dne 13. 11. 2023]. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sl/cepljenje-proti-okuzbam-s-humanimi-papilomavirusi

Opombe

eRCO ne razpolaga s podatkom o tem, kateri razred obiskuje otrok. Zato se kazalnik preračunava na rojstno kohorto, ki je v referenčnem obdobju dopolnila 12 let. Predvideva se, da je večina otrok iz te rojstne kohorte obiskovala 6. razred osnovne šole v referenčnem obdobju, na katerega se podatki nanašajo (npr.: za šolsko leto 2021/22 oziroma referenčno leto 2022 je to kohorta otrok rojenih od 1.1. do 31.12. 2010).

Kaja Batista
Oglejte si kazalnik za vse občineeast