Oviranost pri skrbi zase
Slovenija se, tako kot vse ostale Evropske države, srečuje s demografskimi spremembami. Populacija se zaradi podaljševanja življenjske dobe in manjše rodnosti v zadnjih desetletjih hitro stara. V letu 2012 je bila nekaj več kot petina prebivalcev starejših od 65 let, približno 6 % pa starejših od 80 let. Po napovedih bo leta 2060 tretjina prebivalstva starejša od 65 let.
Starostniki so zelo raznolika populacijska skupina, saj se njihove funkcionalne zmožnosti razlikujejo od popolne neodvisnosti in samostojnega življenja do popolne odvisnosti od pomoči drugih. Starejše osebe se zaradi različnih zdravstvenih težav ter starostnega pešanja telesnih in kognitivnih funkcij pogosto srečujejo s težavami pri opravljanju običajnih vsakodnevnih aktivnosti, kot so hranjenje, vstajanje s postelje ali stola, sedanje na stol ali leganje na posteljo, uporaba stranišča, kopanje ali tuširanje in drugimi. Omejitve pri izvajanju omenjenih aktivnosti so bolj izražene pri tistih, ki imajo kronične bolezni, pri starejših od 80 let in tistih, ki so spremenili socialno okolje. Želja številnih starostnikov je čimbolj kakovostno in neodvisno delovanje v domačem okolju brez ali z občasno pomočjo, zato je skrb zase pomemben dejavnik, ki omogoča starejšim ljudem, da živijo doma. Odvisnost od tuje pomoči je lahko za starejše tudi vir hude stiske, posebej kadar pride do (nenadne) spremembe stanja.
Možni viri pomoči za osebe z omejitvami pri skrbi zase so: različni pripomočki, po možnosti cenovno ugodni, prilagoditev stanovanja (primerna osvetljenost, dostop do tuša brez praga, nedrseča podlaga, odsotnost stopnic,…), pomoč svojcev oziroma bližnjih ali pa organizirane oblike pomoči kot so dostava prehrane na dom, pomoč na domu, patronažna služba, dnevno varstvo in bivanje v zavodih oz. oskrbovanih stanovanjih. Starejšim je potrebno ponuditi toliko pomoči, kolikor je potrebujejo, da se ne zmanjšuje njihov občutek samospoštovanja. Pomembno je tudi preventivno delovanje za zmanjšanje tveganja za razvoj bolezni ter spodbujanje aktivnega staranja v družbi. Spremljanje kazalnika je prav tako pomembno za načrtovanje, organizacijo in izvajanje vrst storitev socialno-varstvene službe pomoči na domu.
Delež oseb starih 55 in več, ki imajo težave pri opravljanju ene izmed sledečih aktivnosti brez pomoči: hranjenje, leganje/sedanje ali vstajanje s postelje ali stola, oblačenje in slačenje, uporaba stranišča, kopanje ali tuširanje.
Odstotek (%).
Kazalnik »Delež oseb, ki imajo težave pri skrbi zase« je razmerje med številom oseb, starih 55 let in več, ki so v anketi na vprašanje »Ali zmorete opravljati navedene aktivnostih brez pomoči?« pri vsaj eni od navedenih aktivnosti (hranjenje, leganje/sedanje ali vstajanje s postelje ali stola, oblačenje in slačenje, uporaba stranišča, kopanje ali tuširanje) odgovorile z: »z manjšimi težavami«, »z večjimi težavami« ali »sploh ne zmorem« in številom oseb, starih 55 let in več, ki so v anketi odgovorile na to vprašanje, pomnoženo s 100.
Oviranost pri skrbi zase
Kazalnik za občino je izračunan na podlagi modela, ki upošteva prevalenco oviranosti pri skrbi zase (delež oseb, starih 55 let in več, ki imajo težave pri opravljanju aktivnosti brez pomoči) na nivoju upravne enote in demografske podatke občine.
Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS), Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Podatki se zbirajo periodično, po Uredbi Evropske komisije je izvajanje ankete načrtovano v petletnih obdobjih. Do sedaj je bila anketa izvedena v letih 2007, 2014 in 2019.
1. Železnik D. Self-care behavior styles and the functional ability of elderly people living in their home environment. Obzornik zdravstvene nege, letnik 44, številka 1, str. 3-11. 2010 <http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9VTZZ5YU>
2. Veninšek G, Salobir B, Škrgat S, Blinc A, Košnik M, Šabović M. Simpozij geriatrija v interni medicine – zbornik. Ljubljana, 2022
3. McDonnell L. B. R, Bogataj D, Kavšek M. Dolgotrajna oskrba: izzivi in priložnosti: oskrbovalni in bivalni vidiki. Šempeter pri Gorici: MEDIFAS; Ljubljana: Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2015
4. Roljić S, Kobentar R. Starost kot izziv: zdravje in oskrba: [interno gradivo] (1. elektronska izd.). Javni zavod Cene Štupar - center za izobraževanje; 2017 http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJUSBIGF
5. Kogoj A. Psihološke potrebe v starosti. Zdravniški vestnik, letnik 73, številka 10, str. 749-751; 2004. <http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQPFFVB2>
6. Cerinšek P Nusdorfer N. S primerno prehrano gibanjem in zdravim življenjskim slogom do zdravja v starosti - Kako preprečiti poglabljanje krhkosti pri starejših odraslih: Priročnik v programu Pazi nase in (Po)skrbi zase. Maribor: Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije; 2018.
Anketa vključuje osebe, stare 15 let in več. Anketiranje ne zajema populacije, ki v času anketiranja prebiva v instituciji.
Podatki ankete EHIS niso starostno standardizirani.