K2.10 Hrupno okolje

Delež oseb, ki poročajo o hrupu v bivalnem okolju

Okoljski hrup je moteč zvok, ki ima lahko na zdravje ljudi več negativnih učinkov. Hrup na zdravje in počutje ljudi vpliva na različne načine. Učinki so odvisni od ravni hrupa in drugih značilnosti zvoka, od našega počutja in aktivnosti s katerimi se ukvarjamo v času, ko nas hrup zmoti ter od pomembnosti informacije, ki nam jo zvok posreduje. Učinki so odvisni tudi od našega odnosa do vira hrupa. 

Med najpogostejšimi posledicami so motnje spanja, vznemirjenost, zmanjšana zmožnost koncentracije, motnje pri pogovoru, manjša učinkovitost pri delu ali učenju ter psihofiziološki učinki. Pri dolgotrajni izpostavljenosti so pomembni tudi vplivi na delovanje srčno-žilnega sistema. Posebej ranljive skupine so starejši, otroci, osebe s poškodbo sluha, bolj občutljivi posamezniki in osebe z duševnimi motnjami.

Kazalnik prikazuje samoporočan hrup v bivalnem okolju ne glede na vir. Med vire hrupa sodijo promet (cestni, železniški, letalski, vodni), industrija, sosedi oziroma gostinski lokali, naprave v stanovanju ali hiši (na primer toplotna črpalka, klimatska naprava, pihalnik listja) ter drugi viri hrupa.

Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja, pravico do miru in počitka, tako v nočnih urah kot v dnevnem času. Lokalna skupnost lahko na različne načine prispeva k zmanjševanju hrupa v svojem okolju in s tem k izboljšanju kakovosti življenja svojih prebivalcev.

Kazalnik »Hrupno okolje« prikazuje delež oseb, starih 25 – 74 let, ki poročajo, da je njihovo bivalno okolje hrupno, ne glede na vir hrupa. Med osebe, vključene v kazalnik, sodijo vse, ki kot najbolj moteč vir hrupa navedejo promet (cestni, železniški, letalski, vodni), industrijo, sosede oziroma gostinske lokale, naprave v stanovanju ali hiši ali drug vir hrupa. Iz kazalnika so izključene osebe, ki odgovorijo, da se jim okolje, v katerem bivajo, ne zdi hrupno.

Odstotek (%).

Kazalnik »Hrupno okolje« prikazuje razmerje med številom oseb, ki so v anketi Z zdravjem povezan vedenjski slog na vprašanje »Ali je okolje, v katerem bivate, hrupno in kateri viri hrupa je za vas najbolj moteč?«, navedle vsaj en vir hrupa, in številom vseh oseb, ki so odgovorile na to anketno vprašanje, pomnoženo s 100.

Hrupno okolje

$=\frac{Število oseb, ki poročajo o hrupu v biva\ln em okolju}{Število vseh oseb, ki so odgovorile na anketno vprašanje}x100$

Kazalnik za občino je izračunan na podlagi modela, ki upošteva prevalenco oseb, ki poročajo o hrupu v bivalnem okolju, na nivoju upravne enote in demografske podatke občine.

Anketa Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI), Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Podatki se zbirajo periodično. Raziskava je bila opravljena v letih 2004, 2008, 2012, 2016. Zaradi spremembe anketnega vprašanja so za ta kazalnik primerljivi podatki na voljo od leta 2024 dalje.

1. Smernice Svetovne zdravstvene organizacije o okoljskem hrupu, SZO 2018 http://nijz.si/sl/smernice-svetovne-zdravstvene-organizacije-o-okoljskem-hrupu
2. NIJZ: Hrup https://nijz.si/moje-okolje/hrup/

    

3. NIJZ: Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog 2024 https://nijz.si/podatki/podatkovne-zbirke-in-raziskave/raziskava-z-zdravjem-povezan-vedenjski-slog-2024/

• Anketa vključuje osebe, stare 25 – 74 let.
• Anketiranje ne zajema populacije, ki v času anketiranja prebiva v instituciji.
• Odgovori temeljijo na subjektivni oceni hrupnosti okolja bivanja.
• Zaradi spremenjenega anketnega vprašanja podatki niso neposredno primerljivi s podatki iz objav pred letom 2024.