K2.10 Hrupno okolje

Delež oseb, ki poročajo o zelo hrupnem in srednje hrupnem okolju

Okoljski hrup je moteč zvok, ki ima lahko na zdravje ljudi več negativnih učinkov. Med obstoječimi viri hrupa v okolju predstavlja največji problem za prebivalce hrup cestnega, železniškega in letalskega prometa ter hrup industrijskih obratov. Hrup na zdravje in počutje ljudi vpliva na različne načine. Učinki so odvisni od ravni hrupa in drugih značilnosti zvoka, od našega počutja in aktivnosti s katerimi se ukvarjamo v času, ko nas hrup zmoti ter od pomembnosti informacije, ki nam jo zvok posreduje. Učinki so odvisni tudi od našega odnosa do vira hrupa. Pri posebej ranljivih skupinah ljudi kot so starejši, otroci, slepi, ljudje s poškodbo sluha, bolj občutljivi ljudje ali osebe z duševnimi motnjami, so vplivi navadno večji.

Med najbolj pogostimi negativnimi vplivi hrupa v bivalnem okolju so: motnje spanja, vznemirjenost, zmanjšanje učinkovitosti pri delu ali učenju, motnje pri pogovoru, psihofiziološki učinki in vpliv na socialno vedenje. Pri dolgotrajni izpostavljenosti so pomembni vplivi na delovanje srčno-žilnega sistema. Hrup iz okolja, ki ga zaznavamo v bivalnih prostorih ponoči je najbolj moteč.

Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja, pravico do miru in počitka, tako v nočnih urah kot v dnevnem času. Lokalna skupnost lahko na različne načine prispeva k zmanjševanju hrupa v svojem okolju in s tem tudi k izboljšanju kakovosti življenja svojih prebivalcev.

Kazalnik »Hrupno okolje« prikazuje delež oseb, starih 25 – 74 let, ki ocenjujejo okolje, v katerem bivajo kot zelo hrupno in srednje hrupno.

Odstotek (%).

Kazalnik »Hrupno okolje« prikazuje razmerje med številom oseb, ki so v Anketi Z zdravjem povezan vedenjski slog na vprašanje »Kako hrupno se vam zdi okolje, v katerem bivate?«, odgovorile zelo hrupno in srednje hrupno, in številom vseh oseb, ki so odgovorile na anketni vprašalnik, pomnoženo s 100.

Hrupno okolje

$=\frac{Število oseb, ki ocenjujejo svoje okolje kot zelo in srednje hrupno}{Število vseh oseb, ki so odgovorile na anketni vprašalnik}x100$

Kazalnik za občino je izračunan na podlagi modela, ki upošteva prevalenco hrupnega okolja (vključuje odgovore zelo hrupno in srednje hrupno) na nivoju upravne enote in demografske podatke občine.

Anketa Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI), Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Podatki se zbirajo periodično. Raziskava je bila opravljena v letih 2004, 2008, 2012, 2016.

1. Smernice Svetovne zdravstvene organizacije o okoljskem hrupu, SZO 2018 http://nijz.si/sl/smernice-svetovne-zdravstvene-organizacije-o-okoljskem-hrupu
2. NIJZ http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/hrup

• Anketa vključuje osebe, stare 25 – 74 let.
• Anketiranje ne zajema populacije, ki v času anketiranja prebiva v instituciji.
• Odgovori temeljijo na subjektivni oceni hrupnosti okolja bivanja.