Pogosta vprašanja

1. Kateri so viri podatkov, ki so objavljeni v Zdravju v občini?

Pri pridobivanju podatkov za naše kazalnike vsako leto sodelujemo s številnimi inštitucijami, ki upravljajo z bazami podatkov, povezanimi z zdravjem. Ob tem je glavni pogoj za objavo – dostopnost podatkov na ravni občin. Tako pri pripravi kazalnikov uporabljamo različne podatkovne vire:

2. Zakaj se leto objave podatkov ne ujema z referenčnim obdobjem prikazanih podatkov?

NIJZ in vse vključene institucije običajno zbiramo podatke za preteklo leto in v večini primerov zbirke po procesu zbiranja, prečiščevanja in analize zaključimo do 30.6. za preteklo leto. Zdravje v občini objavljamo vsako leto v aprilu, zato je prva možna objava podatkov za določeno leto v Zdravju v občini 15 mesecev po koncu referenčnega obdobja (pri podatkih Registra raka OIL je zamik 2 leti). Večina kazalnikov je zaradi majhnosti občin preračunana na povprečja preteklih let (v večini primerov gre za povprečja petih let). 

3. Zakaj nekatere kazalnike prikazujemo v večletnih povprečjih?

Občine v Sloveniji so po številu prebivalcev relativno majhne, zato vrednosti nekaterih kazalnikov lahko prikažejo nenaden porast ali upad pojava, ki ustvari lažno pričakovanje za bodoče dogodke. To se zgodi zato, ker en primer v majhni populaciji  pomeni veliko vrednost npr. v deležu prebivalcev. Zato pri tovrstnih ne zelo pogostih dogodkih (npr. okužba s klopnim meningoencefalitisom, srčna kap ali različni primeri raka) podatke prikazujemo s pomočjo večletnih povprečij, kjer v večini primerov vzamemo petletno obdobje, v nekaterih primerih pa tudi desetletna obdobja. Spremembe vrednosti takih kazalnikov je potrebno interpretirati pazljivo. 

4. Kje je opisano referenčno obdobje za posamezen kazalnik?

Referenčno obdobje (torej obdobje, na katerega se nanašajo podatki, ki so preračunani v kazalnik) so na voljo ob kliku z miško na znak  poleg imena vsakega kazalnika v spletni tabeli kazalnikov posamezne občine. Prav tako so referenčna obdobja navedena v pdf-publikaciji za vsako občino. Nahajajo se v legendi pod tabelo s kazalniki na 4. strani pdf-dokumenta.

5. Zakaj se nekateri kazalniki ne objavljajo vsako leto?

Podatke za večino kazalnikov pridobivamo iz rednih zbirk, zato jih objavljamo vsako leto. Kazalniki, ki se nanašajo na tvegana vedenja in samoocene, pa so na voljo le iz nacionalnih raziskav, ki jih NIJZ izvaja obdobno (na štiri ali na šest let). Na primer: kazalniki 2.3 Kadilci, 2.4 Visokotvegano opijanje, 2.7 Sosedska povezanost in 4.1. Samoocena dobrega zdravja, temeljijo na podatkih nacionalne raziskave o zdravju in zdravstvenem varstvu (angl. EHIS – European Health Interview Survey), ki se izvaja na 5-7 let. Podatke za kazalnike 2.8 Umivanje zob, 2.9 Prekomerna prehranjenost odraslih, 2.10 Hrupno okolje pridobimo iz raziskave CINDI (Z zdravjem povezan vedenjski slog), ki se izvaja na 4 leta. Kazalnik 2.11 Prevalenca uporabnikov marihuane izvira iz Nacionalne raziskave o uporabi alkohola, tobaka in drugih drog, ki se izvaja na 6 let. 

Kazalniki iz anketnih raziskav so na nivo občin preračunani na podlagi statističnega modeliranja. Pri tem je uporabljena metodologija, ki je opisana v publikaciji  Zdravje v občini – Razvoj in definicije , ki je na voljo na naslednji povezavi (stran 16): http://obcine.nijz.si/Dokumenti/pdf/Definicije/Publikacija%20Razvoj%20in%20definicije.pdf   

6. Kaj pomeni rdeča črta in druge barvne oznake v osrednjem grafu?

V podoknu vsake občine se nahaja slikovni prikaz podatkov v obliki osrednjega grafa. Grafična primerjava omogoča hiter pogled na umestitev občine glede na državno in regijsko povprečje. Navpična rdeča črta označuje povprečje Slovenije. Vodoravni sivi pravokotniki označujejo razpon vrednosti kazalnikov po vseh občinah od najnižje do najvišje. Položaj izbrane občine glede na povprečje Slovenije in ostale občine prikazujejo barvni trikotniki, kvadrati in krogi. Zelena barva pomeni, da je izbrana občina statistično značilno boljša od povprečja preostale Slovenije. Modra barva pomeni, da je izbrana občina statistično značilno različna od povprečja preostale Slovenije, ampak želenega gibanja kazalnika ni mogoče enoznačno določiti. Rumena barva pomeni, da se izbrana občina statistično značilno ne razlikuje od povprečja preostale Slovenije. Bela barva pomeni, da je vrednost kazalnika zaradi majhnega števila primerov nezanesljiva. Rdeča barva pomeni, da je izbrana občina statistično značilno slabša od povprečja preostale Slovenije. Vsa ta pojasnila so navedena tudi pod grafom.

7. Kaj prikazujejo podatki o številu prejemnikov receptov za določena zdravila?

Kazalniki Zdravje v občini so namenjeni prikazovanju zdravstvenega stanja prebivalcev slovenskih občin in primerjavi med njimi. Predstavljeni kazalniki so ocenjeni na podlagi različnih podatkovnih virov. Za oceno prevalence določenih bolezni (npr. sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in duševne bolezni) ne razpolagamo z neposrednimi podatkovnimi viri, pač pa je potrebno uporabiti oceno na podlagi posrednih kazalnikov, na primer s pomočjo števila prejemnikov določenih zdravil v lekarnah. Podobne ocene pripravljajo tudi druge države, kjer so na voljo podobno kakovostni podatki o izdanih zdravilih v lekarnah. V idealnem primeru naj bi se podatki o incidenci in prevalenci kroničnih nenalezljivih bolezni zbirali v registru. V Sloveniji tovrstni registri še ne obstajajo, zato lahko razširjenost nekaterih bolezni najbolje ocenimo s pomočjo podatkov o prejemnikih ambulantno predpisanih zdravil

8. Na kaj je treba biti pozoren pri kazalniku "Astma pri otrocih in mladostnikih"?

Na NIJZ spremljamo dva kazalnika zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, starih med 0 in 19 let: število hospitalizacij in število obiskov na primarni in na sekundarni ravni, ne beležimo pa prevalence  astme pri otrocih/mladostnikih. Na portalu Zdravje v občini prikazujemo stopnjo bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, ki predstavlja preračun absolutnega števila hospitalizacij oseb v tej starostni skupini na 1000 otrok in mladostnikov v koledarskem letu. Zavedamo se, da kazalnik prikazuje le vrh ledene gore med otroci in mladostniki z astmo v Sloveniji, saj govorimo le o najhujših primerih, ki zahtevajo hospitalizacijo. Kljub temu pa je ta kazalnik edini, s katerim lahko na ravni občine prikažemo aproksimacijo stanja. Zato je pri interpretaciji tega kazalnika treba paziti, saj je le ta močno odvisen od vodenja pediatra in v nekaterih primerih tudi poučenosti staršev, kako ravnati v primeru napadov astme. Ti dejavniki vplivajo na število hospitalizacij, zato kazalnik ni dober pokazatelj prevalence astme pri otrocih, a najboljši približek, ki ga lahko objavimo na nivoju občine bivališča otroka. 

9. Zakaj vrednost kazalnika Telesni fitnes otrok ni primerljiva po letih?

Kazalnik »Z zdravjem povezan telesni fitnes osnovnošolskih otrok in mladostnikov« kaže, kakšen delež otrok v posamezni slovenski občini dosega ustrezno raven gibalne učinkovitosti. Izračunamo ga na podlagi štirih gibalnih sposobnosti, ki najbolj prispevajo k zmanjševanju zdravstvenega tveganja: mišična vzdržljivost, aerobna vzdržljivost, mišična moč in gibljivost. Kazalnik se izračuna kot povprečna vrednost standardiziranih vrednosti štirih gibalnih merskih nalog, glede na starost in spol:

  • dviganje trupa,
  • tek na 600 m,
  • predklon na klopci,
  • vesa v zgibi. 

Za vsako posamezno meritev je za vsako leto izračunano povprečje pri vseh izmerjenih otrocih v Sloveniji, regiji, upravni enoti in občini. Povprečje izmerjenih vrednosti za posamezen parameter v Sloveniji je določeno kot 50 percentil, občinsko povprečje izmerjene vrednosti se izrazi kot odstopanje od povprečja Slovenije. Pri ocenjevanju tega kazalnika je treba upoštevati, da vrednosti indeksa vsake posamezne občine niso primerljive med leti, saj je povprečje Slovenije določeno vsako leto na novo. Za primerjavo položaja občine med leti ter z drugimi občinami je potrebno upoštevati rang občine v posameznem letu, ki je prikazan v Excel tabeli s podatki. Meritve za izračun indeksa gibalne učinkovitosti so opravljene na približno 96 % osnovnošolskih otrok med 6. in 15. letom starosti. Izmerjeni so otroci v vseh občinah, ki imajo na svojem območju vsaj eno osnovno šolo. Podružnične šole se upoštevajo v občini matične šole. Občinam, ki nimajo sedeža osnovne šole, je pripisan indeks gibalne učinkovitosti otrok iz občine, v kateri ima sedež šola, v katere šolski okoliš spada območje občine.