K2.8 Umivanje zob

Umivanje zob najmanj dvakrat dnevno

Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje ustno zdravje kot pomemben sestavni del splošnega zdravja in blagostanja. Primeren odnos do ustnega zdravja vključuje: ščetkanje zob dvakrat dnevno z zobno pasto (s priporočeno koncentracijo fluoridov), obiske pri zobozdravniku vsaj enkrat letno in primeren z zdravjem povezan življenjski slog (zdrave prehranske navade, nekajenje, neuživanje alkohola).

Dovolj pogosto ščetkanje zob je preprost in učinkovit način zmanjševanja stopnje zobnega plaka in je najpomembnejši način lastne skrbi posameznika za vzdrževanje ustne higiene in posledično za ohranjanje in krepitev ustnega zdravja. Ustno zdravje je poleg neposrednega vpliva na kvaliteto življenja povezano tudi z nekaterimi drugimi bolezenskimi stanji (bolezni srca in ožilja, metabolne bolezni, zapleti med nosečnostjo).

Na ustno higieno, prehranske navade, preskrbo z zaščitnimi snovmi in stopnjo ozaveščenosti vplivajo tudi socialni položaj, demografski dejavniki ter organiziranost in dostopnost zobozdravstvenega varstva. Tu imajo veliko odgovornost strokovnjaki, ki pripravljajo priporočila in promovirajo primeren odnos do ustnega zdravja, izobražujejo in izvajajo klinično oskrbo. Tudi na ravni občin je potrebna podpora za vzpostavitev pogojev, ki bi omogočali ustrezno izvajanje preventivnih aktivnosti in povečevanje zavesti o pomenu ustnega zdravja (šola za starše, delavnice s prikazom ščetkanja zob in izvajanje le-tega v prisotnosti izvajalca delavnice v vrtcih in šolah). Le tako bomo lahko dosegli boljše ustno zdravje v populaciji, ki je pomemben pokazatelj razvitosti države.

Kazalnik »Umivanje zob« prikazuje število oseb, starih 25 - 74 let, ki so si v zadnjem letu vsaj dvakrat dnevno umivale zobe.

Odstotek (%).

Kazalnik »Umivanje zob« prikazuje razmerje med številom oseb, ki so v Anketi Z zdravjem povezan vedenjski slog na vprašanje »Kako pogosto si umivate zobe« odgovorile, da si umivajo zobe dva- ali večkrat dnevno v zadnjih 12 mesecih, in številom vseh oseb, ki so odgovorile na anketni vprašalnik, pomnoženo s 100.

Umivanje zob

$\frac{Število oseb, ki so si v zadnjem letu vsaj dvakrat na dan umivale zobe}{Število vseh oseb, ki so odgovorile na anketni vpraša\ln ik}\times 100$

Kazalnik za občino je izračunan na podlagi modela, ki upošteva prevalenco umivanja zob na nivoju upravne enote in demografske podatke občine.

Anketa Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI), Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Podatki se zbirajo periodično. Raziskava je bila opravljena v letih 2001, 2004, 2008, 2012, 2016.

1. World Health Organization. Diet, nutrition and the prevention of chronic diseases. Report of a joint WHO/FAO expert consultation. Geneva: World Health Organization (WHO Technical Report Series 916); 2003. http://www.who.int/dietphysicalactivity/publications/trs916/en/
2. Ranfl M, Oikonomidis C, Kosem R, Artnik B. Vzgoja za ustno zdravje: prehrana in higiena, strokovna izhodišča. Ljubljana. Nacionalni inštitut za javno zdravje: 2015. Dostopno na URL: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf
3. Petersen PE. Inequalities in oral health: the social context for oral health. In: Pine CM, Harris R, eds. Community oral health. 2nd ed. New Malden Surrey, United Kingdom: Quintessence Publishing Co. Ltd; 2007: 31-58
4. Skalerič U. Parodontalna medicina – stičišče med medicino in stomatologijo. Zdrav Vestn 2000; 69:23-7

• Anketa vključuje osebe, stare 25 – 74 let.
• Anketiranje ne zajema populacije, ki v času anketiranja prebiva v instituciji.
• Upoštevani so odgovori oseb, ki imajo v ustih prisoten vsaj en zob. Zobni status je samoporočan.
• Iz ankete zaradi formulacije vprašanja ni možno pridobiti podatkov o trajanju ščetkanja zob ter pridruženi uporabi zobne paste s fluoridi, zobne nitke oz. medzobne ščetke, kar je sicer smernica za zagotavljanje ustrezne ustne higiene in zdravja zob ter obzobnih tkiv.