Novi primeri raka želodca
Rak želodca je med raki v Sloveniji na 10. mestu po številu novo odkritih primerov. V obdobju 2012 - 2016 je v Sloveniji za rakom želodca povprečno zbolelo 462 ljudi, umrlo pa 346 ljudi na leto. In čeprav pojavnost raka želodca v zadnjih dveh desetletjih upada, je le-ta še vedno pomemben vzrok umrljivosti zaradi rakov. Konec leta 2019 je v Sloveniji živelo 2.129 oseb, ki jim je bila kadarkoli postavljena diagnoza raka želodca. Bolezen je skoraj 2-krat pogostejša pri moških kot pri ženskah, največji delež novoodkritih primerov je v starostni skupini 50-74 let. Incidenčna stopnja narašča z nižanjem stopnje izobrazbe pri obeh spolih. Čisto petletno preživetje bolnikov z želodčnim rakom je bilo za bolnike zbolele v obdobju 2012-2016 31,3 %. V zadnjih dveh desetletjih se je preživetje izboljšalo pri obeh spolih in v vseh starostnih skupinah. Nizko preživetje je verjetno povezano s tem, da je bila bolezen najpogosteje odkrita v razširjenem ali razsejanem stadiju. Za napoved preživetja je pomemben stadij bolezni ob diagnozi, saj je čisto petletno preživetje bolnikov z omejeno obliko bolezni približno 70 %, napoved izida pri napredovali bolezni pa je zelo slaba (petletno preživetje pri razsejani obliki je le 3 %). Zdravljenje raka želodca je možno z operacijo, obsevanjem ali sistemsko terapijo.
Dejavniki tveganja za razvoj želodčnega raka so: višja starost, moški spol, uživanje slane in močno začinjene hrane, uživanje prekajenega in slanega mesa in rib, kajenje, čezmerna telesna teža, pretekla operacija na želodcu ali dolgotrajno vnetje želodčne sluznice ter družinska obremenjenost. Raziskave potrjujejo, da na nastanek raka želodca pomembno vpliva okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Sol, še posebej v visoki koncentraciji, lahko poškoduje sluznico želodca, ki postane ranljivejša za okužbo s Helicobacter pylori, kar lahko vodi do predrakavih sprememb.
Ker poznamo dejavnike tveganja, je možno preventivno delovanje, predvsem je pomembna promocija zdravega načina življenja in opustitev škodljivih razvad. Ključno je upoštevanje načel zdrave prehrane, predvsem zmanjšanje prekomernega vnosa soli, npr. opustitev dodatnega dosoljevanja pripravljene hrane. Pomemben je zadosten vnos svežega sadja in zelenjave. Zmanjševanje pitja alkohola, opustitev kajenja oz. uživanja prepovedanih substanc lahko zmanjšajo tveganje za nastanek raka želodca. Presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka želodca v Sloveniji in tudi drugod po Evropi še ni. Zato je še toliko bolj pomembno pozorno spremljanje stanja svojega organizma ter opravljanje rednih preventivnih pregledov pri svojem osebnem zdravniku.
Incidenčna stopnja raka želodca prikazuje povprečno letno incidenco raka želodca na 100.000 prebivalcev v opazovanem desetletnem obdobju. Izračunana je starostno standardizirana stopnja, ki omogoča medsebojno primerjavo populacij z različno starostno strukturo prebivalcev.
Starostno standardizirana stopnja na 100.000 prebivalcev.
Incidenčna stopnja raka želodca je razmerje med številom novih primerov raka želodca v opazovani populaciji v enem koledarskem letu in številom prebivalcev v opazovani populaciji na sredini istega koledarskega leta, pomnoženo s 100.000.
Kategorija bolezni po MKB-10 klasifikaciji, ki je vključena v izračun je C16.
Novi primeri raka želodca
Za izračun starostno standardizirane stopnje je uporabljena direktna metoda standardizacije, kjer je za standardno populacijo uporabljena slovenska populacija iz leta 2014. Incidenčna stopnja raka želodca je prikazana kot povprečje desetih zaporednih let.
Register raka republike Slovenije, Onkološki inštitut
Prebivalstvo, Statistični urad Republike Slovenije.
Podatki o incidenci raka želodca se objavljajo letno.
1. Rak v Sloveniji 2019. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka, Register raka Republike Slovenije, 2022
2. Zadnik V. et al. [avtorji komentarjev Aleksandar Aničin ... et al.] Preživetje bolnikov z rakom, zbolelih v letih 1997-2016 v Sloveniji. Ljubljana: Onkološki inštitut, 2020
3. Gabrijelčič Blenkuš M, Kofol-Bric T, Zaletel M, Hočevar-Grom A, Lesnik T. Neenakosti v zdravju: izziv prihodnosti v medsektorskem povezovanju (Elektronska izd., p. 1 spletni vir). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2021 http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2YT5J9R
4. Ocvirk J. Rak želodca: kaj morate vedeti o bolezni - 2., prenovljena in dopolnjena izd. Ljubljana: Onkološki inštitut; 2011
5. Onkološki inštitut, Raki prebavil, Rak želodca. Dostopno na: https://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/vrste_raka/raki_prebavil#c2428 (Pridobljeno: 5. 2. 2023)
6. Hlastan-Ribič C. Nacionalni akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli v prehrani prebivalcev Slovenije za obdobje 2010-2020. Ministrstvo za zdravje, Ljubljana, 2010