K4.6 Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka

Delež prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega tlaka

Zvišan krvni tlak oz. arterijska hipertenzija je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni, kamor sodijo predvsem bolezni srca in ožilja, vključno s srčno kapjo in možgansko kapjo, predstavlja pa tudi dejavnik tveganja za ledvične bolezni. Kronične nenalezljive bolezni so v Sloveniji in v svetu vodilni vzrok smrti in prezgodnje umrljivosti. Znano je, da na visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo pomembno vpliva nezdrav življenjski slog. Tu imajo najpomembnejšo vlogo prekomerno uživanje soli, saj je natrij v prehrani dokazano neposredni dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna dejavnost. To so dejavniki tveganja, ki so med prebivalci Slovenije pomembno prisotni in povezani s socialno-ekonomskim stanjem. Razvite države so začele zmanjševati posledice arterijske hipertenzije pri prebivalcih z uspešnimi javnozdravstvenimi politikami in multisektorskim delovanjem, usmerjenim v zmanjšano količino soli v prehrani ter z omogočanjem diagnostike in širše dostopnosti do odkrivanja in zdravljenja arterijske hipertenzije in dejavnikov tveganja zanjo. K tem ukrepom lahko prispeva tudi lokalna skupnost s spodbujanjem pravočasnega odkrivanja povišanega krvnega tlaka in omogočanjem pogojev za izboljševanje vedenjskega sloga prebivalcev. 

Delež prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega tlaka opisuje število prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega tlaka na 100 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. 

Izračunan je starostno standardiziran delež, ki omogoča medsebojno primerjavo populacij z različno starostno strukturo prebivalcev. 

Stopnja na 100 prebivalcev. 

Delež prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega tlaka je razmerje med številom oseb, ki so znotraj opazovanega koledarskega leta prejele vsaj en recept za zdravilo za zniževanje krvnega tlaka, in številom vseh prebivalcev sredi istega leta, pomnoženo s 100. 

V izračunu so kot zdravila za zniževanje krvnega tlaka upoštevana zdravila iz Anatomsko- terapevtsko-kemične klasifikacije zdravil skupin: 

C02: Antihipertenzivi.
C03: Diuretiki.
C04: Periferni vazodilatorji.
C07: Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta.
C08: Zaviralci kalcijevih kanalčkov.
C09: Zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem. 

Prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka 

$=\frac{Število prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega tlaka}{Število prebivalcev}\times 100$

Za standardizacijo je uporabljena direktna metoda standardizacije, kjer je za standardno populacijo uporabljena slovenska populacija iz leta 2014. 

Zbirka podatkov o ambulantno predpisanih zdravilih na recept, Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Prebivalstvo, Statistični urad Republike Slovenije. 

Podatki se objavljajo letno. 

1. Nacionalni inštitut za javno zdravje (http://www.nijz.si/)
2. Statistični urad Republike Slovenije (http://www.stat.si/StatWeb)
3. Borovničar A. Arterijska hipertenzija. V: Tomšič S. in sod. (ur.) Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja - Desetletje CINDI raziskav v Sloveniji. (http://www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/izzivi_desetletje_cindi_14.pdf) 

Prejemniki zdravil za zniževanje krvnega tlaka ne predstavljajo vseh oseb s povišanim krvnim 

tlakom. Nekateri bolniki s povišanim krvnim tlakom obvladujejo svojo bolezen z ukrepi, ki ne vključujejo zdravil, torej z dieto in spremembo življenjskega sloga. Če oseba s povišanim krvnim tlakom ne prejme vsaj enega recepta za zdravilo za zniževanje krvnega tlaka, ni vključena v izračun kazalnika. Nekatera vključena zdravila se uporabljajo tudi za zdravljenje drugih bolezni.