K4.7 Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi

Delež prejemnikov antikoagulantnih zdravil

Staranje prebivalstva je povezano z večjo pojavnostjo kroničnih bolezni (predvsem srčno-žilnih) in z večjim tveganjem za trombembolične dogodke. Arterijske in venske trombembolične zaplete preprečujemo in zdravimo z antitrombotičnimi zdravili, ki jih razdelimo na antiagregatorne učinkovine, fibrinolitike in antikoagulantna zdravila. Najbolj učinkovito je antikoagulantno zdravljenje s kumarini, ki ga v Sloveniji prejema več kot 35.000 bolnikov in ga na novo uvedejo 7.000 – 8.000 bolnikom letno. Število bolnikov, ki potrebujejo antikoagulantno zdravljenje oz. zaščito, se bo v bodoče še povečevalo zaradi staranja prebivalstva, podaljševanja trajanja zdravljenja in širjenja indikacij. Staranje populacije prinaša večjo pojavnost stanj, ki povečujejo tveganje za možgansko kap in tromboembolizme. Primerna izbira antikoagulantne terapije je upravičena z vidika zmanjševanja obolevnosti in umrljivosti. Antikoagulantna zdravila so ključna za zdravljenje in preprečevanje različnih trombemboličnih bolezni, kot so venska tromboza, pljučna embolija in možganska kap. 

Delež prejemnikov antikoagulantnih zdravil opisuje število ljudi, ki prejemajo antikoagulantna zdravila na 100 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. 

Izračunan je starostno standardiziran delež, ki omogoča medsebojno primerjavo populacij z različno starostno strukturo prebivalcev. 

Stopnja na 100 prebivalcev. 

Delež prejemnikov antikoagulantnih zdravil je razmerje med številom oseb, ki so znotraj opazovanega koledarskega leta prejele vsaj en recept za antikoagulatno zdravilo, in številom vseh prebivalcev sredi istega leta, pomnoženo s 100. 

V izračunu so kot antikoagulantna zdravila upoštevana zdravila iz Anatomsko-terapevtsko- kemične klasifikacije zdravil skupine: B01A: Antitrombotiki. 

Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi 

$=\frac{Število prejemnikov zdravil proti strjevanju krvi}{Število prebivalcev}\times 100$

Za standardizacijo je uporabljena direktna metoda standardizacije, kjer je za standardno populacijo uporabljena slovenska populacija iz leta 2014. 

Zbirka podatkov o ambulantno predpisanih zdravilih na recept, Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Prebivalstvo, Statistični urad Republike Slovenije. 

Podatki se objavljajo letno. 

1. Klinika Golnik (http://www.klinika-golnik.si/uploads/klinika-golnik- files/golniski_simpozij_2011_klinicna_farmacija_zbornik_prispevkov .pdf).
2. Toplišek J, Mavri A, Vene N. Priročnik za obravnavo bolnika v antikoagulacijski ambulanti. Interni oddelek SB Novo mesto Sekcija za antikoagulacijsko zdravljenje in preprečevanje trombemboličnih bolezni pri Združenju za žilne bolezni, Slovensko zdravniško društvo. Dosegljivo 26.10.2015 s spletne strani: https://www.sb-nm.si/Portals/0/Content/Prirocnik.pdf.
3. Nacionalni inštitut za javno zdravje (http://www.nijz.si/).
4. Statistični urad Republike Slovenije (http://www.stat.si/StatWeb). 

Med prejemniki antikoagulantnih zdravil so zajete osebe, ki antikoagulantna zdravila prejemajo tako iz terapevtskih kot tudi iz preventivnih razlogov.