K5.6 Umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let)

Stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka pred 75. letom starosti

Pljučni rak je v 90 % primerov povezan s kajenjem tobaka. Kajenje je eden najbolj preprečljivih dejavnikov tveganja. Povzroča številne bolezni, ki zmanjšujejo kvaliteto življenja in življenjsko dobo in je glavni dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, kronične obstruktivne pljučne bolezni, raka pljuč in druge. 

Kadilske navade se razvijejo že zgodaj, zato je preprečevanje začetkov kajenja z ukrepi na individualni in sistemski ravni ključnega pomena. Dokazano učinkoviti ukrepi so še finančni ukrepi na področju obdavčitev ter ustvarjanje okolij, ki bodo omejevala dostopnost do tobačnih izdelkov ter njihovo oglaševanje. 

Stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka opisuje umrljivost zaradi pljučnega raka pred 75. letom starosti na 100.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. 

Izračunana je starostno standardizirana stopnja, ki omogoča medsebojno primerjavo populacij z različno starostno strukturo prebivalcev. 

Stopnja na 100.000 prebivalcev. 

Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka je razmerje med številom umrlih zaradi pljučnega raka pred 75. letom starosti v opazovanem koledarskem letu in številom prebivalcev starih od 0 do vključno 74 let sredi istega leta, pomnoženo s 100.000. 

Kategoriji bolezni po MKB-10 klasifikaciji, ki sta vključeni v izračun, sta C33 in C34.

Umrljivost zaradi pljučnega raka 

$=\frac{Število umrlih zaradi pljučnega rak{a}_{(0-74 let)}}{Število prebivalce{v}_{(0-74 let)}}\times 100.000$

Za izračun starostno standardizirane stopnje je uporabljena direktna metoda standardizacije, kjer je za standardno populacijo uporabljena slovenska populacija iz leta 2014. 

V objavah je prikazano povprečje več zaporednih let. 

Baza umrlih, Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Prebivalstvo, Statistični urad Republike Slovenije. 

Podatki o umrljivosti zaradi pljučnega raka se objavljajo letno. 

1. Nacionalni inštitut za javno zdravje (http://www.nijz.si/)
2. Health for All Database (http://data.euro.who.int/hfadb/) 

Umrli se po občinah razvrščajo glede na zadnje stalno bivališče. Če stalno bivališče ne obstaja, se razvrščajo po začasnem bivališču. S tem v veliki meri korigiramo vpliv na umrljivost po občinah, ki ga ima prijava začasnega bivališča v obdobju pred smrtjo na začasnem naslovu Doma starejših občanov v drugi občini. 

V objavah 2016 in 2017 je umrljivost prikazana po običajnem bivališču.