V našem okolju je še veliko različnih azbestnih materialov, predvsem gradbenih in izolacijskih, čeprav je od prepovedi proizvodnje in prodaje azbesta v Sloveniji minilo že 20 let.
Azbestna vlakna so zdravju škodljiva, povzročajo bolezni pljuč in drugih organov ter so rakotvorna. Povzročajo raka prsne in trebušne mrene, t. im. maligni mezoteliom, raka grla in jajčnikov. Povezujejo jih tudi z rakom žrela, želodca in danke.
Maligni mezoteliom je sicer redek, a eden najbolj agresivnih tumorjev. Azbest je najpomembnejši dejavnik, ki ga povezujejo z nastankom tega raka. Doba od prve izpostavljenosti do nastanka bolezni (latentna doba) je dolga, lahko 40 in več let. Vsak, ki je izpostavljen, ne zboli. Večja kot je izpostavljenost, večje je tveganje za nastanek mezotelioma, lahko pa se mezoteliom pojavi tudi zaradi majhne izpostavljenosti.
V Sloveniji je bilo od leta 1961 do 2015 na novo ugotovljenih 806 primerov malignega mezotelioma. Leta 2015 je bilo na novo ugotovljenih 39 primerov, 28 oseb je za to boleznijo umrlo. Najpogosteje zbolevajo nekdanji delavci, ki so z azbestom delali na svojih delovnih mestih. Zaradi obsežne izpostavljenosti azbestu v preteklosti in dolge latentne dobe predpostavljamo, da se število bolnikov z mezoteliomom v prihodnje še ne bo zmanjševalo (Slika 9).
Slika 9: Na novo ugotovljeni primeri (incidenca) mezotelioma v Sloveniji, 1961-2015. SLORA 2018. Incidenca mezotelioma
Najbolj ogroženi so ljudje, ki so bili v preteklosti poklicno izpostavljeni vdihavanju azbestnih vlaken. Ker je danes veliko azbestnih izdelkov še vedno v uporabi, ker so dotrajani in nastaja veliko azbestnih odpadkov, smo ljudje azbestnim vlaknom izpostavljeni tudi v bivalnem in naravnem okolju. Materiali, kot so azbestne strešne kritine, talne obloge, izolacijske gradbene plošče, fasadne obloge, izolacijski materiali pri pečeh in toplovodih, ometi in še vrsta drugih, ki vsebujejo azbest, postanejo nevarni, ko se zaradi dotrajanosti, poškodovanosti ali zaradi neprimernega ravnanja z njimi začnejo drobiti, luščiti, razpadati v prah in se azbestna vlakna sproščajo v zrak.
Največ azbestnega prahu nastaja pri obnovitvenih delih starejših zgradb (npr. pri zamenjavah strešnih kritin, fasad, instalacij, talnih oblog...) ter pri rušenjih starejših zgradb, v katerih so vgrajeni azbestni materiali.
Zelo pomembno je pravilno in varno odstranjevanje virov azbesta iz našega okolja, saj je vsaka prisotnost azbestnih vlaken škodljiva. Varne meje izpostavljenosti ni. Lokalna skupnost lahko veliko doprinese k zmanjšanju izpostavljenosti svojih prebivalcev, tako z lokalnimi programi varstva okolja, osveščanjem in spodbujanjem pravilnega odlaganja azbestnih odpadkov, kot s strožjim pristopom proti divjemu odlaganju ter z zbiranjem podatkov o azbestu (strehe, vgrajeni gradbeni, izolacijski materiali, morebitni ostanki opuščenih azbestnih proizvodenj, divja odlagališča...).
Pravilno ravnanje in varna odstranitev vseh virov azbesta iz bivalnega in naravnega okolja so izzivi za nas vse.
Več informacij na: http://www.nijz.si/sl/azbest-v-nasem-okolju-0
Pripravila: Majda Pohar, dr. med., spec. higiene.
Nazaj na Izbrane vsebineeast