Kakovost pitne vode in dostopnost do nje

Pitna voda mora biti dostopna vsem, vedno, povsod, v zadostnih količinah ter skladna in zdravstveno ustrezna. Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je oskrbovalno območje, ki se lahko deli na več oskrbovalnih območij, znotraj katerih je kakovost vode približno enaka. Oskrbovalna območja združujemo v velikostne razrede, glede na količino dobavljene vode na dan ali število prebivalcev: mala, srednja in velika, ki oskrbujejo 50-1000, 1001-10.000 oziroma >10.000 prebivalcev. 

Pri izbiri vodnega vira ima prednost voda, za katero priprava ni potrebna. S pripravo vode se zagotovi skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode, običajno obsega več faz npr.: sedimentacija, filtracija, dezinfekcija. V letu 2017 se je v Sloveniji več kot četrtina (552.000; 26,7 %) prebivalcev oskrbovala iz vodovodov, ki so oskrbovali več kot 5.000 ljudi in odstotek (19.000; 0,9 %) prebivalcev iz vodovodov s 1.000-5.000 ljudi, pri katerih priprava vode ni potrebna; vodni vir je bil »podzemna voda brez vpliva površinske vode«. Kakovost vodnih virov moramo ohraniti. Večina vodovodov ima določena vodovarstvena območja z določenimi režimi varovanja vodnih virov pred onesnaženjem.

Dostopnost do varne oskrbe s pitno vodo

V Sloveniji se je v letu 2017, 94 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz vodovodov, ki so bili vključeni v redni državni nadzor spremljanja kakovosti pitne vode (monitoring), na mestu uporabe, na pipi uporabnika. V monitoring so vključeni vodovodi, ki oskrbujejo 50 ali več oseb. V monitoring pitne vode tako ni bilo vključenih 6 % prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo iz vodovodov z manj kot 50 oseb ali  

zagotavljajo manj kot povprečno 10 m3 vode na dan (npr. lastna oskrba s pitno vodo, samooskrba), razen če se voda uporablja za oskrbo javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet živil in objektov za pakiranje pitne vode.

Največji delež prebivalcev, ki nimajo dostopnosti do pitne vode, ki je pod nadzorom je bil v Koroški (25 %) in Savinjski statistični regiji (15 %) (Slika 2). Kazalec dostopnosti do pitne vode prikazuje neenakosti po statističnih regijah glede varne oskrbe s pitno vodo. Dostopnost do pitne vode iz vodovodov, ki so pod nadzorom se je v obdobju 2004-2017, nekoliko izboljšala.

Slika 2: Prebivalci, ki se oskrbujejo iz vodovodov, vključenih v redni nadzor (monitoring) pitne vode po velikostnih razredih vodovodov in prebivalci brez nadzora, po statističnih regijah, 2017.

Po tipu surove vode delimo vodne vire na površinske in nepovršinske - t.i. podzemne vode. Zaradi izpostavljenosti onesnaženju je kakovost površinskih voda vprašljiva. V higienskem smislu uvrščamo med površinske tudi tiste vode, v katerih je ugotovljena prisotnost mikro-ali makroorganizmov, ter vode s spremembami lastnosti, ki so po vplivom značilnosti atmosfere, površine ali površinske vode. To so v Sloveniji zlasti t.i. kraške vode, pri katerih je omejena sposobnost samočiščenja. 


Slika 3: Oskrbovalna območja po tipu surove vode in prebivalci, ki se na njih oskrbujejo s pitno vodo, 2017. Vir: ARSO, Kazalci okolja, Vpliv na zdravje ljudi, ZD05 Dostopnost do pitne vode, http://kazalci.arso.gov.si/ 

Kakovost pitne vode

Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo oziroma vir (ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja, cistern ali kot pakirana voda ter voda za proizvodnjo in promet živil). 

Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje ljudi; kadar ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi; kadar je skladna z zahtevami za mejne vrednosti mikrobioloških in kemijskih parametrov, ki so določeni v delih A in B Priloge I Pravilnika o pitni vodi. Skladnost je skladnost z zahtevami za mejne vrednosti vseh parametrov iz priloge I (deli A, B in C), ki se po potrebi dopolni z dodatnimi parametri in njihovimi mejnimi vrednostmi.

Velika in srednja oskrbovalna območja oziroma vodovodi, ki oskrbujejo več kot 1.000 prebivalcev (86 % prebivalcev) imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Večje tveganje za zdravje predstavlja prisotnost mikroorganizmov, ki je pogostejša pri malih oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50-1.000 prebivalcev (zlasti 50-500 prebivalcev), saj ti vodovodi ponekod nimajo ustrezne strokovne priprave vode, določenih vodovarstvenih območij idr. Večje tveganje za prisotnost mikroorganizmov, najdemo tudi pri kraških vodnih virih.

Mikrobiološka in kemijska kakovost pitne vode v letu 2017 ni bila znana za vodovode, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (119.600; 6 % prebivalcev), ki niso bili vključeni v monitoring. Poleg tega so dodatno pomanjkljivi podatki o kemijski kakovosti za vodovode s 50-500 prebivalcev (99.600; 5 % prebivalcev), saj se vzorčenje za kemijske parametre pri njih izvaja le delno.

V letu 2017 je bilo v okviru obsega A (redna preskušanja) odvzetih 3.143 vzorcev; zaradi mikrobioloških parametrov je bilo 10,9 % vzorcev neskladnih, od tega 2,8 % zaradi Escherichie coli (E. coli) (fekalna onesnaženost), večina pri vodovodih s 50-500 oseb (6,8 % vzorcev). Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij.

Tabela 1: Odvzeti vzorci in neskladni vzorci zaradi mikrobioloških parametrov, posebej zaradi Escherichie coli (fekalno onesnaženje), pri rednih preskušanjih, po velikosti oskrbovalnih območij, Slovenija, 2017.

Slika 4: Neskladni vzorci zaradi E. coli (redni preskusi, velikost oskrbovalnih območij, statistične regije), 2017.

Viri:

 

V letu 2017 je bilo v okviru obsega B (občasna preskušanja) odvzetih 396 vzorcev, ki vključujejo kemijske parametre, pomembne za zdravje ljudi. V obdobju 2004–2017 so bili vzorci pitne vode neskladni zaradi:

  • kemijskih parametrov Del B Priloge I Pravilnika o pitni vodi: neskladnih je bilo približno 1–6 % vzorcev, ponekod so bili vsako leto preseženi nitrati (do leta 2015) in pesticidi, občasno tudi arzen, nikelj in svinec;
  • indikatorskih kemijskih parametrov Del C Priloge I Pravilnika o pitni vodi: neskladnih je bilo približno 0,5–4 % vzorcev, preseženi so bili občasno aluminij, mangan in železo.

 

Tabela 2: Odvzeti in neskladni vzorci zaradi kemijskih parametrov občasnih preskušanj, ločeno iz
1) Izvzete so terenske meritve.
2) Dodatno sta bila neskladna po 1 vzorec v okviru rednih preskušanj zaradi pesticidov: atrazina in bentazona.

Viri:

 

Kadar se v okviru izvajanja notranjega nadzora ali monitoringa ugotovi, da pitna voda ni skladna z mejnimi vrednostmi parametrov, mora upravljavec nemudoma ugotoviti vzroke neskladnosti in izvesti ukrepe za njihovo odpravo. Ukrepi morajo upoštevati stopnjo prekoračitve mejne vrednosti parametra 

in potencialno nevarnost za zdravje ljudi. V primeru fekalne onesnaženosti pitne vode se izvaja ukrep prekuhavanja vode, pri preseženih nitratih se nadomešča pitno vodo za dojenčke ter noseče in doječe matere npr. z ustekleničeno pitno vodo. V splošnem ti ukrepi ne prispevajo k izboljšanju kakovosti oskrbe pitne vode, ampak varujejo akutno pojavljanje bolezni na mestu uporabe (npr. na pipi). V letu 2016 nitrati prvič niso bili preseženi, enako tudi v letu 2017, ko so bili v enem vzorcu tik pod mejno vrednostjo (49 mg/l).

Onesnažena pitna voda lahko povzroči akutne okužbe prebavil, dihal, motnje pri prenosu kisika pri dojenčkih, dolgoročno motnje v delovanju hormonov, nekatere vrste raka in drugo.

Cilj je izboljšati kakovost pitne vode s preventivnim pristopom večkratnih ovir: izvajati načrt za zagotavljanje varnosti pitne vode, dosledno izvajati pripravo vode, kadar je potrebna, določiti vodovarstvena območja za vsak sistem in zagotoviti izvajanje varstvenega režima v njih, zmanjšati emisije onesnaževal v tla ter površinske in podzemne vode.

Varna oskrba s kakovostno pitno vodo ima izjemen pomen za zdravje ljudi, zato morajo lokalne skupnosti v svojih prostorskih načrtih zavarovati vsak vir pitne vode pred onesnaženjem.

Prebivalce, ki niso vključeni v monitoring pitne vode mora lokalna skupnost o tem obvestiti in jih poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki onesnažene vode. Če obstaja utemeljen sum za potencialno nevarnost za zdravje, jim mora takoj posredovati priporočila za ravnanje.


Slika 5: Neskladni vzorci zaradi prisotnosti E. coli, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, 2017.


Slika 6: Koncentracija nitratov v pitni vodi, Slovenija, 2017.

Slika 7: Presežene mejne vrednosti kemijskih parametrov (atrazin, desetil-atrazin, svinec ter aluminij in železo) v vzorcih pitne vode, 2017.

Viri:

 

Pripravila: Ivanka Gale, dr. med., spec. hig. in javnega zdravja.

Nazaj na Izbrane vsebineeast