Klopni menigoencefalitis

SPODBUJAJMO CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGOECEFALITISU (KME) – SLOVENIJA SODI MED NAJBOLJ OGROŽENA OBMOČJA V EVROPI

Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, ki vsebujejo virus. Ogroža ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni (v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi, parku, igrišču, na vrtu).

Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh, brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Njihova aktivnost je odraz klimatskih nihanj – mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra. Pojavlja se žariščno. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, z višino njihovo število upada. 

Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi. V zadnjem desetletju je s KME v Sloveniji zbolelo povprečno 250 oseb letno. Najvišja stopnja obolevnosti je na Gorenjskem, Koroškem in Notranjskem.

Tveganju za okužbo so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno blažji potek kot pri odraslih. Pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) je KME težjega poteka, z bolj izraženo prizadetostjo centralnega živčnega sistema, motnjo zavesti in ohromitvami, ki so v redkih primerih trajne. Smrtnost pri bolnikih s KME je 0,5 % do 2 %.

Iz rezultatov anket, ki smo jih v preteklih letih izvedli med obolelimi za KME, je bilo ugotovljeno, da 72 % zbolelih prebiva na območju, kjer so se okužili z virusom KME. Največ oseb se je predvidoma okužilo ob zadrževanju v gozdu zaradi rekreacije, nabiranja gozdnih sadežev ali kmetovanja. Prisesanega klopa je opazilo 74 % oseb, ostale pa se ugriza klopa ne spominjajo oz. ga niso opazile.

Visoka pojavnost bolezni v Sloveniji je odraz nizke precepljenosti s cepivom proti KME. Delež cepljenih proti tej težki bolezni v Sloveniji je še vedno zelo nizek. Najmanj en odmerek je prejelo le okrog 12 % prebivalcev (raziskava iz leta 2007), redno pa se cepi 7,3 % prebivalcev (ocena za leto 2013 narejena na podlagi podatkov poročil o izvajanju cepljenja). Delež cepljenih v Sloveniji je zelo nizek. Glede na poročila o izvajanju cepljenja smo za leto 2014 ocenili, da se redno cepi le 7,5 % prebivalcev. Iz raziskave na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije iz leta 2014 (EHIS) pa je ocena, da je bilo 15,8 % prebivalcev starih 15 let ali več, že kdaj (vsaj enkrat) cepljenih proti KME. 

Slika 11: Število prijavljenih KME, Slovenija, 1999 – 2018.
Slika 11: Število prijavljenih KME, Slovenija, 1999 – 2018.

Bolezen lahko pusti trajne posledice (glavobol, zmanjšana koncentracija, prizadetost gibalnih 2011 sposobnosti, pareze, ohromelost), lahko je pa tudi smrtna. Zdravila še ni na voljo. Vsak klop sicer ni2012 okužen, vseeno pa se je treba pred njimi zaščititi. Najučinkovitejša in edina varna zaščita je cepljenje!   

Čeprav je v Sloveniji cepljenje obvezno le za osebe, ki so okužbi izpostavljeni pri delu in izobraževanju (dijaki, študentje), ga priporočamo vsem. Cepimo se od enega leta starosti naprej.

Primer dobre prakse

V Avstriji, ki ima podobno razširjenost povzročitelja bolezni, so z zelo odmevno promocijo cepljenja uspeli zvišati delež cepljenih s 6% v letu 1980 na več kot 80 % v zadnjih letih (88 % celotne populacije je prejelo najmanj en odmerek cepiva, 58 % se redno cepi), obenem pa se je močno znižalo število zbolelih.

Torej, cepimo se! 


Več informacij na: http://www.nijz.si/sl/pravocasno-se-zascitimo-pred-klopi-saj-lahko-prenasajo-bolezni-2 

 

Pripravili: Mateja Blaško Markič, dipl. san. inž., izred. prof. Maja Sočan, dr. med., spec. internistka, spec. javnega zdravja.

Nazaj na Izbrane vsebineeast