Pandemija covida-19 in življenje prebivalcev Slovenije

Pandemija covida-19 je v naša življenja prinesla veliko sprememb, izzivov in prilagoditev. Pri bolezni, kakršna je covid-19 ne govorimo le o pandemiji virusne bolezni, temveč gre poleg tega še za sindemijo s priključeno infodemijo [1, 2]. Izraz sindemija se uporablja, kadar dve ali več bolezni medsebojno vplivata na način, ki povzroči večjo škodo kot zgolj vsota obeh bolezni. Pandemija covida-19 poteka namreč v interakciji z epidemijo kroničnih nenalezljivih bolezni. Zaradi učinka ukrepov, sprejetih za boj proti njej, vpliva tudi na zdravstvene storitve in na zdravljenje drugih bolnikov, med drugim tistih z rakom in drugimi nenalezljivimi boleznimi. Za obe epidemiji je značilno, da najbolj prizadeneta socialno-ekonomsko najšibkejše skupine prebivalcev.

Pri infodemiji gre po drugi strani za hitro širjenje informacij in lažnih novic prek družbenih omrežij in drugih komunikacijskih kanalov [3]. Pandemija covida-19 je v precejšni meri povzročila tudi epidemijo informacij, dezinformacij in zavajajočih podatkov. Gre za prvo pandemijo, ki se je pojavila v času digitalne industrije in v dobi digitalnih komunikacij. Tako v Sloveniji kot na svetovni ravni je pandemija covida-19 povzročila osupljiv porast dezinformacij in različnih teorij zarot, kar vpliva tudi na zmanjšanje zaupanja v državne institucije in odločevalce ter celo v strokovnjake in s tem na slabše upoštevanje priporočenih ukrepov za obvladovanje pandemije.  Velika količina informacij, med njimi tudi napačnih in zavajajočih, ni bila omejena le na digitalne platforme, ampak se je prelila tudi v druge sfere, saj so jih neredko začeli obravnavati v medijih, s čimer te informacije dobijo dodatno pozornost in kredibilnost [4]. Zaradi naštetih dejstev je pomembno poznati in krepiti stopnjo zdravstvene pismenosti slovenskih prebivalcev[1].

infodemic

Z namenom razumeti vedenje ljudi v povezavi s pandemijo covida-19, prepoznati izzive, s katerimi so se soočali in oceniti pandemsko izčrpanost[1] v času med in po pandemiji covida-19 v Sloveniji, smo od konca leta 2020 na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izvajali raziskavo o vplivu pandemije na življenje ljudi, ki smo jo poimenovali SI-PANDA 2020/2021. Raziskava je potekala od 4. decembra 2020 v obliki spletne raziskave s ponovitvami enkrat na dva tedna, od junija 2021 pa enkrat mesečno, skupno 19 valov. V vsakem valu raziskave je sodelovalo približno 1000 odraslih oseb, starih od 18 do vključno 74 let. Uporabljen je bil vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki smo ga prevedli in ustrezno prilagodili razmeram v naši državi, vključili pa smo tudi nekatera dodatna vprašanja. V raziskavi zbrani podatki zagotavljajo ključne informacije o pandemski izčrpanosti splošne populacije za strokovnjake in odločevalce. 

Kot smo omenili že na začetku, je za uspešnost obvladovanja pandemije pomembno zaupanje prebivalcev v različne institucije oz. njihove predstavnike, zato smo med drugim anketirance spraševali tudi po zaupanju določenim osebam oziroma inštitucijam, da ustrezno obvladujejo pandemijo. Rezultati 17. vala raziskave[1] so pokazali, da cepljene osebe v večji meri zaupajo posameznim institucijam oz. njihovim predstavnikom kot osebe, ki se ne nameravajo cepiti (Slika 1). Odločevalci na lokalni ravni so bili verjetno premalo vključeni v obvladovanje pandemije covida-19. Ker so bližje ljudem in bolje razumejo okoliščine v katerih ljudje živijo, bi bili s podajanjem konsistentnih, na dokazih temelječih informacij in s tem, da bi prisluhnili stiskam ljudi, deležni večjega zaupanja in s tem bi lahko pomembneje vplivali tudi na vedenje ljudi ter njihovo sledenje vladnim priporočilom. 

Poslabšanje življenjskega sloga in zmanjšanje stikov z zdravstvenim sistemom

V času pandemije covida-19 je prišlo do sprememb v življenjskem slogu prebivalcev. Poslabšanje življenjskega sloga je bilo najbolj opazno pri najmlajši starostni skupini anketirancev, ki je ves čas raziskave v največji meri poročala o večini nezdravih navad življenjskega sloga v zadnjih 2 tednih. Tako so tudi v 19. valu raziskave[1] anketiranci stari od 18 do 29 let v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami v največji meri poročali, da so bili manj fizično aktivni (36,9 % anketirancev od 18 do 29 let), uživali so več nezdrave hrane (28,2 %), več kadili (14,2 %) in pili več alkohola (12 %) kot pred pandemijo (Slika 2). Predvsem glede fizične aktivnosti pa so bile tekom valov raziskave opazne razlike glede na bivanje v podeželskem, primestnem ali mestnem okolju – anketiranci iz podeželskih okolij so v najmanjši meri poročali, da so fizično aktivni manj kot pred pandemijo.

Od 13. vala raziskave[2] naprej smo spraševali anketirance tudi o času preživetem pred elektronskimi napravami - ta dejavnik je bil glede poslabšanja v primerjavi s časom pred pandemijo ves čas prevladujoč, še posebej pa pri najmlajših anketirancih, kjer je delež tistih, ki so v zadnjih 2 tednih preživeli več časa pred ekrani kot pred pandemijo, gibal od 45 do kar 61 odstotkov. Tudi tu so anketiranci iz podeželskih okolij v najmanjšem deležu poročali, da so v zadnjih 2 tednih več časa presedeli pred elektronskimi napravami v primerjavi z obdobjem pred pandemijo.

V 16. valu raziskave[1] je bilo v raziskavo vključeno tudi vprašanje o povišanju telesne mase med pandemijo, na katero je večina (57,3 %) vprašanih odgovorila, da je njihova telesna masa ostala enaka, o povečanju telesne mase pa je poročalo kar 25,6 % vprašanih. O pridobitvi telesne mase so pogosteje poročali v starostnih skupinah od 30 do 49 let (28,2 %) in od 18 do 29 let (27,8 %). O povečanju telesne mase so v največji meri poročali anketiranci s težavami v duševnem zdravju (35,8 %) in anketiranci z depresivno motnjo (42,4 %). Razloge za pridobitev dodatne telesne mase med pandemijo ljudje pripisujejo prenizki stopnji telesne dejavnosti oziroma sedečemu življenjskemu slogu (77,2 %), stresu (57,3 %) in nezdravi prehrani (42,9 %).

Pandemija covida-19 je imela vpliv tudi na pogostost stikov z zdravstvenim sistemom, kar so pokazali rezultati vseh valov raziskave – delež tistih, ki so poročali, da so se v zadnjih dveh tednih izogibali zdravniku zaradi težave, ki ni povezana z virusom SARS-CoV-2, se je tekom raziskave gibal med 22 in 35 odstotki.

Zaradi zamikov v zdravstvenih obravnavah ter hkratnega poslabšanja življenjskega sloga lahko pričakujemo poslabšanje epidemije kroničnih nenalezljivih bolezni, slabše duševno zdravje prebivalcev in povečano obremenitev zdravstvenega sistema po koncu pandemije covida-19.

Pandemija je vplivala tudi na duševno zdravje

Od 13. vala raziskave naprej smo anketirance spraševali, kako pogosto so se v zadnjih 14 dneh počutili napete, pod stresom ali velikim pritiskom. Med 20 in 25 odstotkov anketiranih je tekom vseh valov raziskave poročalo, da so stres doživljali vsakodnevno ali pogosto, najpogosteje pa v starostni skupini 18 do 29 let, kjer je bil ta delež v 19. valu raziskave 32-odstoten. Pogostost doživljanja stresa se z višanjem starosti sicer zmanjšuje in je najnižja v najstarejši starostni skupini (od 65 do 74 let). Stres pogosteje doživljajo ženske v primerjavi z moškimi.

Kot najpogostejši razlog za stres so anketiranci navajali obremenitve na delovnem mestu v vseh zadnjih petih valovih raziskave (v 19. valu 37,7 %). Sledila sta zaskrbljenost zaradi neresničnih informacij glede virusa SARS-CoV-2 in zaskrbljenost zaradi negotove finančne prihodnosti. Tudi tu se torej kažejo posledice infodemije, ki ne le ovira ustrezno obvladovanje epidemije, temveč ljudi tudi spravlja v stisko in stres. 

V 18. valu raziskave[2] smo preverjali tudi prisotnost simptomov anksiozne in depresivne motnje pri anketirancih. Delež oseb, izpostavljenih povišanemu tveganju za anksiozno motnjo, je bil najvišji pri mladih odraslih, kar je skladno z ugotovitvami iz tujine. V starostni skupini od 18 do 29 let je delež takšnih oseb znašal 21,1 %, nato pa je delež upadal do starostne skupine od 65 do 74 let, kjer je 7,4 % oseb poročalo, da se soočajo s simptomi zmerne ali hude anksioznosti. Delež oseb, ki se je v 18. valu raziskave soočal s simptomi depresije, je znašal 14,9 %, ob tem so bili simptomi velike depresije v najvišjem deležu prisotni pri mlajših prebivalcih od 18 do 29 let – 14,6 %.

Socialna opora med pandemijo covida-19

Socialna opora posameznikov s strani družine, prijateljev ali sodelavcev ima pomembno vlogo pri soočanju in premagovanju kriznih situacij, kakršna je pandemija covida-19. Deluje lahko kot varovalka pri pojavu različnih težav, še posebno težav v duševnem zdravju. Kar nekaj študij, narejenih v obdobju  pandemije covida-19, je pokazalo, da se je socialna opora izkazala kot zaščitni dejavnik pred negativnimi učinki stisk v duševnem in fizičnem zdravju [4]. Da bi ugotovili, kakšno vlogo ima socialna opora v Slovenji, smo v 18. val raziskave SI-PANDA vključili vprašalnik za samooceno socialne opore.

Rezultati so pokazali, da je povprečna samoocena socialne opore na 5-stopenjski lestvici, kjer 1 pomeni 'nikoli', 5 pa 'vedno', znašala 4,16, kar pomeni, da so v povprečju anketiranci odgovorili, da pogosto prejmejo socialno oporo. Glede starostne strukture se je v raziskavi izkazalo, da imajo najvišjo samoocenjeno socialno oporo anketiranci v starostni skupini od 50 do 64 let (4,20), najnižjo pa najmlajši udeleženci raziskave (4,08). Razlike v socialni opori so se pokazale tudi glede na bivalno okolje anketiranih oseb: najvišjo socialno oporo so poročali tisti, ki živijo v primestnem okolju (4,24), najnižjo pa presenetljivo tisti, ki živijo v podeželskem okolju (4,09). O najslabši socialni opori so poročali: nezaposleni, osebe s kroničnim obolenjem, osebe s težavami v duševnem zdravju (še posebej tisti z depresivno motnjo), osebe iz nižjega družbenega sloja, osebe, ki živijo same ter tisti, ki se jim je poslabšalo finančno stanje v zadnjih treh mesecih od časa anketiranja. Pri skupinah prebivalcev v Sloveniji, ki imajo slabšo socialno oporo, lahko pride tudi do slabših zdravstvenih izidov. Zato bi morale odgovorne institucije in organizacije, predvsem na lokalnem nivoju usmeriti več naporov, da bi tem ljudem poskušali izboljšati njihovo socialno oporo tudi v času pandemije covida-19.

Spremenjene okoliščine potrebujejo spremenjen odziv

Raziskava SI-PANDA je pokazala, da se tudi v Sloveniji srečujemo z znaki pandemske izčrpanosti. Pandemija covida-19 je poslabšala življenjski slog prebivalcev, vplivala na manj pogoste stike z osebnim zdravnikom in poslabšala duševno zdravje prebivalcev. Negativen vpliv pandemije je glede na rezultate opazen predvsem pri mlajših prebivalcih, kar kaže na to, da je virus SARS-CoV-2 zaradi težjega poteka bolezni in umrljivosti bolj prizadel starejše, posledice ukrepov za preprečevanje in obvladovanje pandemije pa so prizadele predvsem mlajše skupine prebivalstva, pri katerih se je najbolj poslabšal tako življenjski slog kot tudi duševno zdravje.

Zaradi navedenega se bomo v  Sloveniji  tudi v prihodnosti soočali s posledicami pandemije covida-19. Ključnega pomena bodo pravočasni ukrepi odločevalcev tako na področju zdravstva in socialne zaščite, kot tudi drugih področjih, da se prepreči povečevanje neenakosti v zdravju bodočih generacij [5]. Še bolj kot pred pandemijo covida-19 bo pomembno delovanje na lokalnem nivoju, kjer bo potrebno krepiti promocijo zdravega življenjskega sloga in ustvarjati okolja, ki bodo spodbujala telesno dejavnost in rekreacijo. Krepiti bo potrebno socialno oporo in sosesko povezanost ter takojšnjo pomoč v  primeru duševnih stisk. Covid-19 je za vedno spremenil našo skupnost, če bomo spremembe razumeli in pravilno ukrepali, bo ta sprememba lahko tudi na bolje.

---------------------------------

Pripravili:  Ada Hočevar Grom, Andreja Belščak Čolaković, Darja Lavtar, Maruša Rehberger

Viri:

[1] „Irons R. Pandemic … or syndemic? Re-framing COVID-19 disease burden and 'underlying health conditions'. Soc Anthropol. 2020 May 19;10.1111/1469-8676.12886.“. 
[2] „Hill M A, Sowers J R, Mantzoros C S. Commentary: COVID-19 and obesity pandemics converge into a syndemic requiring urgent and multidisciplinary action. Metabolism. 2021 Jan;114:154408.“. 
[3] „Chong, Y. Y., Cheng, H. Y., & Chan, H. Y. L. (2020). COVID-19 pandemic, infodemic and the role of eHealth literacy“. 
[4] „A Hočevar Grom, A Belščak Čolaković, M Rehberger, D Lavtar, M Gabrijelčič Blenkuš, H Jeriček Klanšček et al. PANDEMIJA COVID-19 V SLOVENIJI. Izsledki panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), 2021. NIJZ, Ljubljana“. 
[5] „Bambra C, Riordan R, Ford J, et al. The COVID-19 pandemic and health inequalities, J Epidemiol Community Health 2020; 74: 964-986“. 
 

 

Nazaj na Izbrane vsebineeast