V zadnjih desetletjih so tudi v Sloveniji neugodne ali celo nevarne vremenske razmere, ki vplivajo tudi na zdravje ljudi. Huda in dolgotrajna vročina v poletnih mesecih povzroča toplotno obremenitev.
Toplotna obremenitev je izrazitejša v mestih zaradi umetno spremenjenega okolja (manj vegetacije in večja pokritost površine npr. z zgradbami in asfaltom) ter dodatne proizvodnje toplote.
Vročinski valovi vplivajo na počutje in zdravje ljudi. V obdobju vročinskih valov pogosto opažamo večjo umrljivost od pričakovane. Tako je bilo leta 2015 v obdobju vročinskih valov v Sloveniji 7 % več primerov smrti, največ v delu Slovenije z omiljenim celinskim podnebjem, kjer sta tudi obe največji mesti. Največ umrlih zaradi vročinskih valov je bilo med starejšimi ter pri osebah s kroničnimi srčno-žilnimi boleznimi. V mestih stanje dodatno poslabšuje onesnažen zrak z delci (PM) in ozonom.
Lokalne skupnosti lahko pomagajo prebivalcem lajšati vročinske valove na več načinov:
z ureditvijo parkov, z namestitvijo pitnikov, z gradnjo kolesarskih in peš poti, ki so odmaknjene od prometnic in so v senčnih predelih, s senčnimi parkirišči, z ureditvijo dostopa do vodnih površin in s spremljanjem kakovosti površinskih voda na mestih, kjer ni uradnega nadzora, se pa tam tradicionalno kopa večje število ljudi, da se ugotovi, ali je voda ustrezne kakovosti za kopanje oz. ali je tam kopanje varno.
Pogostejši , daljši in intenzivnejši vročinski valovi so povezani s podnebnimi spremembami. Vsi lahko prispevamo k blaženju podnebnih sprememb npr. z aktivnim transportom: hojo in kolesarjenjem. To prinaša številne koristi za zdravje: poleg blaženja - »ustavljanja« podnebnih sprememb še čistejši zrak, manj hrupa in več gibanja. Več gibanja dokazano preprečuje številne kronične nenalezljive bolezni: dihal, srčno žilnega sistema in debelosti.
Več informacij na: http://www.nijz.si/sl/napotki-prebivalcem-za-ravnanje-v-vrocini
Pripravili: Ana Hojs, dr. med. spec. javnega zdravja, Simona Perčič, dr. med., spec. javnega zdravja.
Nazaj na Izbrane vsebineeast