Nejc Berzelak in Sanja Vrbovšek
Center za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja
Pomen zdravstvene pismenosti
Skrb za zdravje od posameznika zahteva sprejemanje vrste odločitev glede vključevanja v zdravstveno obravnavo v primeru bolezni, preventivnega ravnanja in izvajanja dejavnosti za krepitev zdravja. Osnovo takšnemu odločanju predstavljajo zdravstvene informacije, ki jih morajo posamezniki pridobiti iz različnih virov, jih razumeti, presoditi njihovo ustreznost ter jih uporabiti v procesu odločanja. Skupek kompetenc, znanj in motiviranosti za uspešno izvedbo vseh korakov tega kompleksnega procesa obdelave zdravstvenih informacij imenujemo zdravstvena pismenost.
Zdravstvena pismenost je pomemben dejavnik zdravja. Raziskave ugotavljajo, da imajo osebe z višjo stopnjo zdravstvene pismenosti manj težav pri obvladovanju svojih bolezni in potrebujejo manj zdravstvenih obravnav, kar prispeva k višji kakovosti življenja, boljšemu zdravstvenemu stanju in nižji umrljivosti. Zagotavljanje zdravstvene pismenosti, ki posameznikom omogoča aktivno skrb za zdravje in uspešno vključevanje v zdravstveni sistem, je tako eden izmed javnozdravstvenih ciljev za izboljšanje in krepitev zdravja prebivalstva.
Ob tem je ključna tudi prilagojenost zdravstvenega sistema in drugih z zdravjem povezanih dejavnosti raznolikim stopnjam zdravstvene pismenosti uporabnikov. Vrsta teh dejavnosti poteka tudi v lokalnih skupnostih, v okviru katerih delujejo zdravstveni domovi, zdravstveno-vzgojni centri oz. centri za krepitev zdravja, občinske uprave ter številna društva in drugi, ki s svojim delovanjem na različne načine prispevajo k boljšemu zdravju prebivalcev.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2020 izvedel Nacionalno raziskavo zdravstvene pismenosti (HLS-SI19) za pridobitev vpogleda v različna področja zdravstvene pismenosti prebivalcev Slovenije. Raziskava predstavlja eno izmed izhodišč razvoja usmeritev za dvig zdravstvene pismenosti pri nas ter uvajanje sistemskih prilagoditev za izboljšanje dostopnosti in spodbujanje skrbi za zdravje prebivalcev.
Izvedba raziskave
Raziskava je bila izvedena leta 2020 v sodelovanju z mednarodno mrežo M-POHL (WHO Action Network on Measuring Population and Organizational Health Literacy). V raziskavi je sodelovalo 3.360 odraslih prebivalcev Slovenije, ki so bili za zagotavljanje ustrezne reprezentativnosti vanjo izbrani z verjetnostnim vzorčenjem. Podatki so bili zbrani s spletnim, osebnim in poštnim anketiranjem.
Vprašalnik je zajemal vprašanja o različnih vidikih zdravstvene pismenosti ter družbeno-ekonomskih in z zdravjem povezanih značilnosti anketirancev. Pri sklopu vprašanj o splošni zdravstveni pismenosti so anketiranci ocenjevali težavnost različnih opravil, povezanih z iskanjem, razumevanjem, presojanjem in uporabo informacij na področjih zdravstvene obravnave, preprečevanja bolezni in promocije (krepitve) zdravja. Ti odgovori so predstavljali osnovo za izračun doseženega števila točk (od 0 do 100) in s tem stopnje splošne zdravstvene pismenosti. Ta je bila na osnovi literature razvrščena v štiri kategorije: odlično, zadostno, problematično in nezadostno zdravstveno pismenost.
Stopnja splošne zdravstvene pismenosti odraslih
Glede na doseženo število točk splošne zdravstvene pismenosti in postavljene kriterije ima skoraj polovica odraslih prebivalcev Slovenije omejeno (nezadostno ali problematično) splošno zdravstveno pismenost (Slika 1), kar pomeni, da so dosegli manj kot dve tretjini možnih točk. Ta rezultat opozarja, da lahko pri razmeroma velikem deležu odraslih pričakujemo povečano verjetnost težav s pridobivanjem, razumevanjem, presojo in uporabo informacij, povezanih s skrbjo za zdravje.
Slika 1: Delež oseb v posamezni kategoriji dosežka splošne zdravstvene pismenosti.
V povprečju so anketiranci pri splošni zdravstveni pismenosti dosegli 67,9 točk od 100 možnih, pri čemer so prisotne določene razlike v doseženem številu točk po posameznih področjih skrbi za zdravje (Slika 2). V splošnem so anketiranci opravila na področju preprečevanja bolezni in promocije zdravja pogosteje ocenili kot težka v primerjavi z opravili na področju zdravstvene obravnave. To se izraža v nižjem povprečnem doseženem številu točk pri zdravstveni pismenosti na teh dveh področjih.
Slika 2: Povprečno doseženo število točk pri splošni zdravstveni pismenosti in po posameznih področjih skrbi za zdravje.
Zahtevnost posameznih opravil
Bolj specifičen vpogled v težavnost pridobivanja, razumevanja, presoje in uporabe zdravstvenih informacij pri zdravstveni obravnavi, preprečevanju bolezni in promociji zdravja podajajo ocene zahtevnosti posameznih opravil, ki so bila anketirancem predstavljena v vprašalniku.
Slika 3 prikazuje opravila, ki jih je več kot četrtina anketirancev označila kot težka ali zelo težka. Več kot dve petini sta kot takšno ocenili presojo zanesljivosti medijskih informacij o boleznih in zdravstvenih tveganjih ter iskanje informacij o zakonodajnih spremembah, povezanih z zdravjem. Približno tretjina anketirancev je kot težka ali zelo težka opravila s področja preprečevanja bolezni navedla odločitev za cepljenje proti gripi ter zaščito pred boleznijo na podlagi informacij v medijih, s področja zdravstvene obravnave pa presojo potrebnosti drugega zdravniškega mnenja.
Med pogosteje težje ocenjenimi so tudi nekatera opravila iskanja informacij in vključevanja v aktivnosti promocije zdravja v bivanjskem in lokalnem okolju. Slabi dve petini anketirancev sta kot težavno označili sodelovanje v skupnostnih dejavnostih za boljše zdravje, kar je med drugim lahko posledica pomanjkanja tovrstnih aktivnosti v nekaterih lokalnih okoljih, neobveščenosti o njih ali drugih zaznanih težav posameznikov z vključevanjem vanje. Dobra četrtina jih meni, da bi težko ali zelo težko poiskali načine za spodbujanje zdravja na delovnem mestu, v šoli ali v soseski ter izboljšali življenjske razmere, ki vplivajo na njihovo zdravje in dobro počutje.
Izstopajoča je tudi skoraj tretjina posameznikov, ki kot težko ali zelo težko navaja pridružitev športnemu klubu ali vadbeni skupini ob želji po telesni dejavnosti, pri čemer sta še izraziteje kot pri večini ostalih opravil izraženi vlogi starosti in finančnega položaja oz. prikrajšanosti. Ta je bila v raziskavi izračunana na podlagi anketirančeve samoocene težavnosti kritja mesečnih življenjskih stroškov ter stroškov za morebitne samoplačniške zdravstvene storitve in zdravila. Težavnost vključitve v takšne aktivnosti je izrazila dobra petina (22 %) anketirancev brez finančne prikrajšanosti, tretjina (34 %) delno finančno prikrajšanih in skoraj polovica (49 %) zelo finančno prikrajšanih. Med mlajšimi od trideset let je bila takšnih dobra petina (22 %), med starejšimi od 70 let pa več kot polovica (55 %). To kaže na pomembnost finančno dostopne in različnim starostnim skupinam prilagojene organizirane telesne dejavnosti.
Slika 3: Deleži ocen “težko” ali “zelo težko” za opravila, ki jih je kot takšna ocenila več kot četrtina anketirancev.
Družbene razlike v zdravstveni pismenosti
Za usmerjanje ukrepov in izvajanje dejavnosti za dvig zdravstvene pismenosti je pomembno tudi razumevanje razlik med različnimi skupinami prebivalstva. Posebno pozornost je potrebno namenjati skupinam, ki so z vidika zdravstvene pismenosti še posebej ranljive.
Slika 4 predstavlja povprečno doseženo število točk pri splošni zdravstveni pismenosti glede na tri osnovne družbeno-ekonomske značilnosti, ki so se v raziskavi izkazale kot izrazito pomembne. Dosežena zdravstvena pismenost upada s starostjo in se povečuje z izobrazbo. Pri tem je nižja povprečna stopnja še posebej izstopajoča med osebami, starimi 70 let ali več, ter osebami z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo, v manjši meri tudi med srednje poklicno oz. strokovno izobraženimi. Od srednje splošne izobrazbe dalje ter med mlajšimi od 50 let so razlike v splošnem razmeroma majhne.
Na obstoj neenakosti v zdravstveni pismenosti med skupinami z različnim družbeno-ekonomskim položajem nadalje opozarjajo razlike glede na stopnjo finančne prikrajšanosti. Podatki kažejo, da finančno bolj prikrajšani posamezniki v povprečju izražajo občutno nižjo stopnjo zdravstvene pismenosti.
Te ugotovitve so še posebej zaskrbljujoče, saj se nižja stopnja zdravstvene pismenosti najpogosteje izraža pri tistih skupinah prebivalstva, pri katerih so tudi bolj prisotna zdravstvena tveganja.
Slika 4: Povprečno doseženo število točk pri splošni zdravstveni pismenosti glede na družbeno-ekonomske značilnosti anketirancev in primerjava s skupnim povprečjem (označenim z modro črto).
Naslavljanje problematike zdravstvene pismenosti
Razmeroma visok delež odraslih z nezadostno ali problematično stopnjo zdravstvene pismenosti, izpostavljena težavnost izvedbe nekaterih opravil obdelave zdravstvenih informacij pri skrbi za zdravje ter ugotovljene neenakosti glede na družbeno-ekonomski položaj izpostavljajo nujnost naslavljanja problematike zdravstvene pismenosti v Sloveniji. To je med drugim mogoče doseči s formalnim in neformalnim izobraževanjem ter z ustreznimi prilagoditvami zdravstvenih storitev in drugih dejavnosti, namenjenih skrbi za zdravje. Takšne prilagoditve zajemajo enostavno dostopno in razumljivo podajanje zdravstvenih informacij, dvig prepoznavnosti zaupanja vrednih virov informacij ter spodbujanje vključevanja prebivalcev v široko dostopne dejavnosti za preprečevanje bolezni in krepitev zdravja.
Upoštevanje teh vidikov je ključno tudi pri dejavnostih za ohranjanje in krepitev zdravja na lokalni ravni. To ne vključuje le storitev promocije zdravja, preventive in kurative v primarnem zdravstvenem varstvu, temveč imajo nepogrešljivo vlogo tudi s krepitvijo zdravja povezane dejavnosti drugih ključnih deležnikov v lokalnih skupnostih – občin, izobraževalnih ustanov, organizacij s področja socialnega varstva, nevladnih organizacij, gospodarski družb ter mnogih drugih organizacij in posameznikov. Razumevanje in upoštevanje problematike zdravstvene pismenosti pri načrtovanju in izvajanju teh dejavnosti lahko poveča njihovo dostopnost in uspešnost pri ohranjanju in krepitvi zdravja ter dvigu zdravstvene pismenosti lokalnega prebivalstva.
Več o raziskavi in njenih rezultatih je na voljo v poročilu Zdravstvena pismenost odraslih v Sloveniji.
Nacionalna raziskava zdravstvene pismenosti v Sloveniji je potekala v okviru projekta Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji – ZaPiS, ki ga sofinancirata Republika Slovenija v višini 20 % vrednosti in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada v višini 80 % vrednosti.
Nazaj na Izbrane vsebineeast