Onesnažen zrak velja za najpomembnejši javno zdravstveni problem, povezan z onesnaževanjem okolja. Zadnjih dvajset let so v Evropski uniji v zunanjem zraku kot najpomembnejša onesnaževala prepoznani delci (PM), ozon in dušikovi oksidi, v Sloveniji zlasti delci in ozon.Onesnažen zrak velja za najpomembnejši javno zdravstveni problem, povezan z onesnaževanjem okolja. Zadnjih dvajset let so v Evropski uniji v zunanjem zraku kot najpomembnejša onesnaževala prepoznani delci (PM), ozon in dušikovi oksidi, v Sloveniji zlasti delci in ozon.
Zdravstvene posledice so odvisne od trajanja izpostavljenosti in koncentracije onesnaževal. Izpostavljenost onesnaženemu zraku z delci dokazano povzroča nastanek bolezenskih sprememb na številnih organskih sistemih in skrajšuje življenjsko dobo ljudi. Posledice se kažejo z razvojem bolezni dihal, srca in ožilja, ugotovljene so povezave z nekaterimi nevrološkimi in presnovnimi obolenji, vplivi na razvoj ploda. Zrak, onesnažen z delci (PM), je rakotvoren.
Najbolj ogroženi so bolniki z boleznimi dihal, srca in ožilja, sladkorni bolniki, starejši, otroci in nosečnice. V Sloveniji spremljamo delež otrok, starih do 15 let, ki so izpostavljeni povišanim koncentracijam delcev (PM10) v zunanjem zraku. Cilj je, da noben otrok ne bi bil izpostavljen zraku, onesnaženem z delci preko meje, ki jo kot še dopustno postavlja SZO (20 µg/m3).
Slika 8: Izpostavljenost otrok (0-15 let) PM10 v zunanjem zraku. Kazalniki okolja, ARSO.
Pregled podatkov za Slovenijo kaže, da se onesnaženost zunanjega zraka z delci sicer zmanjšuje, so pa mejne vrednosti še vedno presežene. V manjših krajih, v zaprtih dolinah, zlasti zaradi individualnih kurišč, v večjih mestih zaradi prometa. Podatki za obdobje 2008-2017 kažejo, da je bil največji delež otrok v starosti od 0 do 15 let v povprečju izpostavljen koncentracijam med 21 in 30 µg PM10/m3, kar je nad priporočili SZO. Najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok, mlajših od 15 let, je astma. V splošnem velja, da je tveganje za nastanek astme pri otrocih, ki živijo 75 m od prometne ceste, za približno 50 % večje kot pri otrocih, ki živijo vsaj 150 m stran.
Zakaj je to pomembno za lokalne skupnosti?
Ker so viri izpustov poleg intenzivnega prometa predvsem individualna kurišča, lahko lokalna skupnost s svojimi usmeritvami, kot tudi vsak posameznik v svojem okolju, pomembno doprinese k izboljšanju stanja.
Kako lahko lokalne skupnosti pomagajo svojim prebivalcem?
S sprejemanjem in usklajenostjo ciljev lokalnih programov varstva okolja, celostnih prometnih strategij in energetskih konceptov lahko lokalne skupnosti prispevajo k zmanjševanju onesnaženja zraka in boljšemu zdravju ljudi. Posamezniki pa k zmanjševanju onesnaževanja zraka doprinesemo z osebno odločitvijo glede načina ogrevanja in potovanja, za zaščito svojega zdravja pa z upoštevanjem priporočil za ravnanje ob dneh s prekomerno onesnaženim zrakom.
Globalne napovedi kažejo, da se bo onesnaženost zraka v urbanem okolju še povečala. K temu bodo prispevali tudi toplotni otoki, ki bodo še dodatno ogrozili zdravstveno stanje prebivalcev. Takojšnje intenzivno ukrepanje za izboljšanje kakovosti zraka je torej nujno na vseh nivojih.
Več informacij:
- NIJZ, Povišane ravni delcev PM10 v zraku – Priporočila za prebivalce, dostopno na: http://www.nijz.si/sl/povisane-ravni-delcev-pm10-v-zraku-priporocila-za-prebivalce
- ARSO, Kazalci – Okolje zdravje (ZD 02, ZD 03), dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/
Pripravila: prim. mag. Simona Uršič, dr. med., spec. javnega zdravja.
Nazaj na Izbrane vsebineeast