K4.18 Novi primeri malignega melanoma

Incidenčna stopnja malignega melanoma

Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh. Delimo ga na melanomskega in nemelanomskega. Maligni melanom predstavlja približno 5 % vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 % vseh smrti zaradi kožnega raka. Melanom ne spada med najpogostejše vrste raka, se pa njegova incidenca v zadnjih desetletjih viša najhitreje med vsemi raki. Incidenca je največja v Avstraliji in na Novi Zelandiji. V Evropi se je incidenca povečevala nekoliko počasneje in predvsem med prebivalstvom, ki počitnice pogosto preživlja v toplih krajih. V Sloveniji je v obdobju 2012- 2016 za malignim melanomom kože na novo zbolelo povprečno 549 ljudi letno. Tveganje je največje v osrednjem in zahodnem delu države. 

Nevarnostni dejavniki za nastanek melanoma so pozitivna družinska anamneza, večje število pigmentnih znamenj (več kot 50), netipična znamenja (velika več kot 6 mm z nepravilnimi robovi in neenakomerno pigmentacijo), prirojena znamenja, preboleli melanom, izpostavljenost UV-žarkom (posebej nevarno je intenzivno sončenje med dopustom in uporaba solarijev) ter sončne opekline, starost, rasa in kožni tip (melanom se pojavlja pretežno pri beli rasi in pretežno pri ljudeh svetlih kožnih tipov), Xeroderma pigmentosa (redka dedna bolezen). 

Pojav je tesno povezan z življenjskim slogom, in sicer z izvajanjem priljubljenih aktivnosti in rekreacije na prostem, oblačenjem v oblačila, ki so vedno bolj odprta in s priljubljenostjo zagorele polti, kar vse lahko vodi v prekomerno izpostavljenost soncu. Strokovnjaki menijo, da bi se z ustreznim samozaščitnim ravnanjem lahko izognili škodljivim učinkov UV-sevanja in preprečili štiri od petih primerov kožnega raka. Izkušnje po svetu kažejo, da se z obširnimi zdravstveno vzgojnimi akcijami lahko vpliva na obnašanje prebivalstva. Kot prizadevanje za izboljšanje stanja zaradi zaskrbljujočih epidemioloških podatkov o naraščanju števila rakavih obolenj kože se v Sloveniji od leta 2007 izvaja program Varno s soncem. Osrednja aktivnost programa Varno s soncem je seznanjanje predšolskih otrok in šolarjev o škodljivih posledicah delovanja sončnih žarkov in predvsem o zaščitnih ukrepih, s katerimi lahko nastanek teh posledic učinkovito preprečimo oz. zmanjšamo. 

Lokalna skupnost lahko veliko prispeva k osveščanju prebivalcev o dejavnikih, ki povzročajo nastanek malignega melanoma in k ustvarjanju pogojev, da lahko prebivalci zaščitne ukrepe tudi udejanjajo v praksi. Predvsem so potrebne različne aktivnosti, s katerimi prebivalce opozorimo na nevarnosti čezmernega sončenja in potrebno zaščito pri delu na prostem. 

Incidenčna stopnja malignega melanoma kože prikazuje povprečno letno incidenco malignega melanoma na 100.000 prebivalcev v opazovanem petletnem obdobju. Izračunana je starostno standardizirana stopnja, ki omogoča medsebojno primerjavo populacij z različno starostno strukturo prebivalcev. 

Starostno standardizirana stopnja na 100.000 prebivalcev. 

Incidenčna stopnja malignega melanoma kože je razmerje med številom novih primerov malignega melanoma v opazovani populaciji v enem koledarskem letu in številom prebivalcev v opazovani populaciji na sredini istega koledarskega leta, pomnoženo s 100.000. 

Kategorija bolezni po MKB-10 klasifikaciji, ki je vključena v izračun, je C43.

Novi primeri malignega melanoma 

$=\frac{Število novih primerov malignega melanoma}{Število prebivalcev v opazovani populaciji}\times 100.000$

Za izračun starostno standardizirane stopnje je uporabljena metoda direktne standardizacije, kjer je za standardno populacijo uporabljena slovenska populacija iz leta 2014. Incidenčna stopnja malignega melanoma je prikazana kot povprečje petih zaporednih let. 

Register raka republike Slovenije, Onkološki inštitut

Prebivalstvo, Statistični urad Republike Slovenije. 

Podatki o incidenci malignega melanoma se objavljajo letno. 

1. Onkološki inštitut Ljubljana https://www.onko-i.si (07.02.2020).
2. Rak v Sloveniji 2016. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka, Register raka Republike Slovenije, 2019.
3. Epidemiologija malignega melanoma. M. Primic Žakelj, T. Žagar, V. Zadnik. Radiol Oncol 2007; 41(Suppl 1): S1-S12.
4. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Varno s soncem. https://www.nijz.si/sl/varno-s-soncem (17.02.2020)
5. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Center za zdravstveno ekologijo. Ultravijolično sevanje in zdravje. https://www.nijz.si/sl/ultravijolicno-uv-sevanje-in-zdravje (17.02.2020).