Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v sloveniji

Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode, ki ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano (NLZOH). Namen monitoringa je preverjanje skladnosti pitne vode glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi. Le-te mora pitna voda izpolnjevati z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki, ki bi nastali zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode.

Monitoring se izvaja na pipah uporabnikov oziroma na mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda. Pogoj za vključitev vodovodnega sistema v monitoring je, da ta pokriva oskrbovalno območje s 50 in  več  oseb. Tako je bilo v program monitoringa v letu 2017 vključenih 94 % prebivalcev Slovenije. Kakovost pitne vode ni bila znana za okoli 6 % prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz sistemov, ki pokrivajo manj kot 50 oseb (npr. lastni viri pitne vode, kapnice), ali pa iz sistemov, ki iz drugih razlogov niso bili zajeti v monitoring (npr. nepopoln zajem). Za te prebivalce ni bilo možno opredeliti mikrobiološke kakovosti pitne vode. Največ prebivalcev brez monitoringa - spremljanja kakovosti pitne vode v letu 2017 je bilo v statističnih regijah: Koroška, Savinjska in Posavska. 

Na manjši odstotni delež prebivalcev v posameznih občinah, ki imajo dostop do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti vplivajo hkrati  pomanjkanje podatkov o kakovosti pitne vode v posameznih občinah, ki je posledica ne-vključenosti v program monitoringa, kakor tudi slabi rezultati preskušanj v okviru izvedenega programa monitoringa. V vzorcih pitne vode, ki so ocenjeni kot dobre kakovosti ne smejo biti prisotni indikatorji fekalne onesnaženosti, med katerimi je preizkušan število koliformnih bakterij…..,  oziroma so indikatorji fekalne onesnaženosti prisotni v največ 5 % vzorcev v opazovanem obdobju.

Večja oskrbovalna območja* imajo praviloma ustrezno mikrobiološko kakovost pitne vode. Iz zdravstveno preventivnega vidika so najbolj problematična mala oskrbovalna območja, brez profesionalnega upravljavca, ki oskrbujejo po 50-1000 prebivalcev (zlasti 50-500 prebivalcev), zaradi velikega deleža fekalne onesnaženosti (onesnaženost s človeškimi in/ali živalskimi iztrebki). Problematična so tudi oskrbovalna območja, ki se oskrbujejo s površinsko vodo, med katere, iz vidika tveganja za zdravje, prištevamo kraške vire pitne vode, saj imajo občasno fekalno onesnaženje. 

Večina teh sistemov potrebuje izboljšave v načinu priprave vode in vzdrževanju omrežja. 

*Oskrbovalno območje je glede na Pravilnik o pitni vodi zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake; oskrbovalno območje lahko predstavlja sistem za oskrbo s pitno vodo, lahko pa se sistem deli na več oskrbovalnih območij. Pravilnik o pitni vodi ureja oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na število prebivalcev na oskrbovalnem območju, ki jih v kazalcu združujemo v mala, srednja in velika (50-1000, 1001-10.000 in >10.000 prebivalcev). Kakovost pitne vode se v Sloveniji v obdobju 2007-2017 ni bistveno izboljšala. Javnozdravstveni problem predstavlja predvsem mikrobiološka onesnaženost, zlasti fekalna, ki je značilna za male sisteme oziroma oskrbovalna območja. Ti sistemi ponekod nimajo določenih vodovarstvenih območij ter ustreznega strokovnega upravljanja oziroma priprave vode.

Viri:

Spletna stran ARSO Kazalci okolja v Sloveniji Dostop do varne pitne vode. http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=707

Monitoring pitne vode. http://www.mpv.si/

Obdelava podatkov za prikaz mikrobiološke kakovosti pitne vode po občinah:

Tjaš Prinčič, univ. dipl. soc. in

Marko Štanta, dipl. ekon. – poslovni informatik

Podatki o dostopu do pitne vode po regijah:

Bonia Miljavac, dr. med spec. higiene

Irena Veninšek Perpar, dr.med. spec. epidemiologije in javnega zdravja

Majda Pohar, dr. med. spec. higiene

Nataša Šimac, dr.med.spec.javnega zdravja 

Simona Uršič, dr. med. spec. higiene in javnega zdravja

Bojana Bažec, dipl. san. Ing.

Matej Ivartnik, dipl. san. Ing.

Nataša Dolinšek, dipl.san.ing.

Tina Grca, dipl.san.ing.

Opis kazalnika Dostop do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti 

Prikaz po regijah

Grafi na naslednjih straneh prikazujejo delež prebivalcev po občinah znotraj posamezne statistične regije, ki imajo dostop do pitne vode dobre mikrobiološke kakovost. Vsaka pika predstavlja občino. Navpična rdeča črta predstavlja vrednost kazalnika za Slovenijo, sivo označeno območje pa razpon vrednosti kazalnika znotraj imenovane regije. Upoštevani so rezultati monitoringa pitne vode v obdobju od 1.1.2015 do 1.9.2018. 

Pomurska regija

Podravska regija

Koroska regija

Savinjska regija

Zasavska regija

Posavska regija

Jugovzhodna Slovenija

Osrednjeslovenska regija

Gorenjska regija

Primorsko-notranjska regija

Goriska regija

Obalno-kraska regija

Obdelava podatkov in grafični prikaz: Aleš Korošec, univ. dipl. mikrobiolog

Nazaj na Izbrane vsebineeast